Sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno in s tem storilo kršitev določb pravdnega postopka, ko je izdalo zamudno sodbo tudi za zakonske zamudne obresti od datuma 14.8.2001, ko je bilo posojilo dano, pa do datuma 15.1.2002. Iz navedb v tožbi in iz listinskih dokazov, ki jih je predložila tožeča stranka, namreč izhaja, da sta se stranki dogovorili za vračilo posojila v roku dveh mesecev, v nadaljevanju pa je bil ta rok podaljšan do 15.1.2002. Tožeča stranka lahko zahteva zakonske zamudne obresti le od takrat, ko nastane zamuda, to pa je po preteku roka za vrnitev posojila, kar je tožeča stranka tudi navedla v tožbi. Tako so glede tega dela dejstva, ki jih tožeča stranka navaja v tožbi, v nasprotju s samim zahtevkom, zato je bilo potrebno v tem delu v skladu s III. odst. 318. čl. ZPP izdati sodbo, s katero se tožbeni zahtevek zavrne.
ZKP člen 325, 325/1, 325/1-2, 373, 325, 325/1, 325/1-2, 373.
dejansko stanje - vzročna zveza - posledica - pretrganje
Vzročna zveza ni pretrgana, ker je obtoženi ponoči in na neosvetljeni avtocesti obračal tovornjak in tako v celoti zaprl vozni pas, s čemer je samo on ustvaril nevarno stanje na cesti, ker oškodovanec kljub višji hitrosti z zaviranjem ni uspel preprečiti trčenja, v katerem je poleg njega bil še sopotnik v osebnem avtomobilu.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. ZDR člen 88, 88/5.
redna odpoved pogodbe iz poslovnega razloga - rok za redno odpoved - prekluzivni rok - začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - nastanek težko nadomestljive škode
Tožena stranka je pisno obvestila tožnika, da mu bo v kratkem izdala odločbo o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, vendar takšne namere ni realizirala v predpisanem prekluzivnem roku. V skladu z določbo 5. odst. 88. čl. ZDR bi tožniku morala podati redno odpoved pogodbe o zaposlitvi najkasneje v 30 dneh od obvestila, saj po preteku navedenega roka odpoved iz poslovnega razloga ni več dopustna. Zato je v tožnikovem primeru izkazana verjetnost terjatve.
Tožnik ni izkazal nadaljnega pogoja za začasno odredbo, tj. nastanka težko nadomestljive škode. V sporu ni natančneje opredelil svojega premoženjskega stanja, med ostalim tudi dohodkov oz. obveznosti, ki se nanašajo na njegove družinske člane, zaradi česar ni mogoče sklepati, da bi mu brez začasne odredbe utegnila nastati težko nadomestljiva škoda.
ZKP člen 407, 407/1, 407/1-1, 407, 407/1, 407/1-1.
obnova kazenskega postopka - kazenska sankcija
V nepravi obnovi kazenskega postopka se združujejo po pravilih o steku samo kazni iste vrste, ki so pravnomočno izrečene. Ker je sodišče 1. stopnje združilo dve kazni zapora, ni smelo odločati o izreku pogojne obsodbe, v kateri bi določilo sedaj izrečeno enotno kazen. Zato tudi pritožbi, ki predlaga izrek pogojne obsodbe, ni mogoče ugoditi.
Cenitev zapuščine, katere predmet je zaščitena kmetija, je v interesu tako prevzemnika kot nujnega dediča. Predujem za cenilca sta zato dolžna založiti oba, vsak v obsegu svojega deleža.
avtorsko delo - male avtorske pravice - začasna odredba
Zahtevke iz 167. člena ZASP je mogoče uveljavljati le pri izključnih pravicah iz ZASP, ne pa tudi pri drugih pravicah avtorja. Pravica avtorja, da usmerja uporabo dela in da dobi plačilo za uporabo dela, je izključno premoženjsko upravičenje avtorja. Med posamičnimi pravicami, ki zagotavljajo avtorjev nadzor nad temi vidiki avtorske pravice je tudi avtorska pravica v primeru javne priobčitve neodrskih glasbenih del in pisanih del s področja književnosti (male pravice). S tem, ko se materialne avtorske pravice uveljavljajo kolektivno namreč ne izgubijo svoje izključnosti.
Pri odločanju o začasni odredbi po ZASP sodišče ne tehta škode, ki bi tožniku nastala, če začasna odredba ne bi bila izdana, in škode, ki bi tožencu nastala z izdajo začasne odredbe, če bi se ta med postopkom izkazala za neutemeljeno. Tehtanje interesov nosilca avtorske pravice in tistega, ki naj bi to pravico kršil, je že zakonodajalec postavil izrazito v korist prvega.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo dejstvo, na katerem tožena stranka ni temeljila svojih ugovorov oziroma s katerim ni izpodbijala navedb in dokazov nasprotnika (212. člen ZPP), obenem pa z opredelitvijo tega kot odločilnega dejstva in neizvedbo dokazov, ki jih je predlagala tožeča stranka že v tožbi, tožeči stranki odvzelo možnost enakopravnega udeleževanja v postopku oziroma kršilo njeno pravico do izjave v postopku, ki je element pravice do kontradiktornega postopka (5. člen ZPP).
ZKP člen 105, 105/2, 105, 105/2. ZPP člen 189, 189/3, 189, 189/3.
litispendenca
Litispendenca ne obstoji, če je sodišče v pravnomočni sodbi, s katero je obdolženko - toženo stranko spoznalo za krivo storitve kaznivega dejanja, pozabilo odločiti o delu premoženjskopravnega zahtevka tožeče stranke - oškodovanke (in sicer ji ga ni ne prisodilo niti jo ni v tem delu napotilo na pravdo), in tožeča stranka ta del svojega zahtevka uveljavlja v pravdi.
ZPP člen 339, 339/II, 339/II-14, 339, 339/II, 339/II-14.
odločilna dejstva
Sodišče mora oceniti verodostojnost izpovedbe priče, ne glede na to, da je izpovedbo priče upošteval v mnenju tudi izvedenec. Če takšna ocena sodišča manjka, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka, saj manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih.
Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti pravdne stroške tudi, če je tožnik tožbo umaknil zaradi poplačila s strani tretje osebe, ki je terjatev, ugotovljeno v postopku prisilne poravnave, odkupila.
Terjatve iz davka na dodano vrednost in glede prometa nepremičnin ni potrebno prijaviti do razdelitvenega naroka, ampak je možna priglasitev tudi pozneje.
ZIZ člen 272, 272. ZPP člen 2, 2/1, 2, 2/1. ZDR člen 85, 85.
začasna odredba - odpoved delovnega razmerja - odločanje v mejah postavljenega zahtevka - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe
Zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi je predpisano že z zakonom (85. čl. ZDR), zato ni nobene potrebe, da bi se v zvezi s tem izdajala še posebna začasna odredba.
V kolikor delavec predlaga izdajo začasne odredbe, mora sodišče presoditi, ali obstajajo pogoji za izdajo začasne odredbe po določbah ZIZ in sicer le v mejah postavljenega zahtevka. Če zahtevek ni ustrezen, sodišče zahtevka ni dolžno spreminjati po uradni dolžnosti in zato v tem primeru vse posledice neustreznega predloga za izdajo začasne odredbe nosi predlagatelj.
Določba 19. čl. ZJSRS-C ni na novo vzpostavila pravne podlage za plačilo odpravnine delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, saj so tudi ti delavci trajno presežni delavci v smislu ZDR, ker jim je delovno razmerje prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov, med katere spada tudi ekonomski razlog na strani delodajalca, kar finančna reorganizacija in zmanjšanje števila delavcev tudi je, zato je treba glede pravice do odpravnine izhajati iz določbe 3. odst. 36.f čl. ZDR.
Pravica delavca do odpravnine temelji na njegovih prispevkih iz dela v vsem času trajanja njegovega delovnega razmerja pri delodajalcu, zato gre delavcu odpravnina za vso delovno dobo pri delodajalcu, ne glede na to, ali je bila zaposlitev neprekinjena ali ne. Edini pogoj za pridobitev te pravice je, da je bil delavec zaposlen pri delodajalcu pred prenehanjem delovnega razmerja najmanj
ZDR (1990) člen 36, 36b, 36, 36b. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 17. Kolektivna pogodba za špedicijsko, skladiščno in pomorsko agencijsko dejavnost člen 15, 15/1, 15, 15/1.
prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - ukinitev delovnega mesta - prerazporeditev - razporeditev delavca na delo v drug kraj
Čeprav je tožena stranka ukinila delovno mesto skladiščnika, na katerega je bil razporejen tožnik, to ne pomeni, da tožena stranka ni bila dolžna ugotavljati presežnih delavcev med delavci iste kategorije, to je med vsemi delavci, ki jih je mogoče razporediti na delovno mesto, za katero se ugotovi, da delo na njem ni več potrebno. Presežne delavce je možno ugotavljati tudi na ravni organizacijske enote, upoštevajoč konkretne okoliščine, take konkretne okoliščine pa so lahko tudi omejitve pri razporejanju delavcev iz kraja v kraj glede na določbo 1. odstavka 18. člena panožne pogodbe, da se lahko delavce razporedi iz kraja v kraj brez njihove privolitve, če mu je zagotovljen prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi ali s službenim vozilom, pri čemer lahko traja pot na delo in z dela največ dve uri dnevno oziroma tri ure, če je to ekonomsko utemeljeno.
Pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je mogoče doseči zadržanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi po 85. členu ZDR le, če bi tožnik zahteval zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi najprej pri delodajalcu, ob predpostavki, da je dani odpovedi sindikat nasprotoval. Tožnik ni zahteval sodelovanja sindikata v postopku pred odpovedjo, kar pomeni, da sindikat sploh ni mogel nasprotovati dani odpovedi. S tem pa je odpadla tudi možnost, da bi tožnik z izdajo začasne odredbe lahko dosegel zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi izredne odpovedi, pa čeprav bi izkazal verjetnost obstoja svoje nedenarne terjatve, kar je eden izmed pogojev za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve po določbi 272. člena ZIZ.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6, 100, 100/1, 100/1-6. ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1.
začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - odsotnost z dela
Delavec mora za upravičeno odsotnost z dela pridobiti odobritev delodajalca, če ta odobritev izhaja iz subjektivne sfere delavca (koriščenje letnega dopusta, koriščenje viška ur) oz. ustrezno potrdilo o upravičeni odsotnosti z dela, če je razlog te odsotnosti z dela zdravstveno stanje delavca (odsotnost z dela zaradi bolezni oz. poškodbe). Ker tožnik v dosedanjem postopku ni verjetno izkazal, da bi v spornem obdobju izostal z dela iz upravičenega razloga (odobritev pristojnega organa, potrdilo o zdravstveno upravičeni odsotnosti z dela), svoje terjatve o nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja zaenkrat še ni verjetno izkazal, zato ni pogojev za izdajo začasne odredbe.
ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1. ZDR člen 110, 110/2, 111, 110, 110/2, 111.
začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve
Ne glede na to, da postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bil izveden po vrstnem redu, kot je določen v členih 83 - 87 ZDR, v tej fazi postopka verjetnost terjatve še ni izkazana. Odločitev tožene stranke tudi ob upoštevanju mnenja sindikata (ki je odpovedi nasprotoval) verjetno ne bi bila drugačna, saj tožena stranka na mnenje sindikata ni vezana. Sodišče bo v nadaljevanju postopka v skladu z določbami ZPP ugotavljalo tudi, ali je bila odpoved podana v roku, določenem v 2. odst. 110. člena ZDR.
ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88/3, 88, 88/1, 88/1-2, 88/3.
začasna odredba - odpoved delovnega razmerja - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - upravni spor
Verjetnost nezakonitosti odpovedi iz razloga nesposobnosti ni izkazana, če tožnica ni sprožila upravnega spora, v katerem bi izpodbijala razrešitev s funkcije ravnateljice. Tožnici je bilo redno odpovedano delovno razmerje iz razloga nesposobnosti, ker ji je zaradi razrešitve predhodno prenehal mandat in zato ni izpolnjevala pogojev za opravljanje del ravnateljice.
družba z omejeno odgovornostjo - procesna legitimacija
Pogoj za dopustnost meritorne odločitve je obstoj procesne legitimacije stranke, torej vprašanje, kdo v konkretnem postopku sme nastopati kot tožnik oziroma predlagatelj in kdo kot toženec oziroma nasprotni udeleženec. Na to vprašanje glede na v postopku uveljavljano pravico daje odgovor materialno pravo. Tožnik oziroma predlagatelj mora zato v predlogu opisati razmerje oziroma stanje, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev ter dokaze za te navedbe (21. čl. ZNP). Če glede na trditve predlagatelja, da je nosilec upravičenja iz materialnopravnega razmerja in da uveljavlja svojo pravico, pravni red predlagatelju priznava določeno pravico, je tedaj vprašanje procesne legitimacije rešeno, meritorna odločitev pa dopustna. Če pa že iz navedenih dejstev v predlogu izhaja, da predlagatelju pravni red ne priznava uveljavljanega sodnega varstva, meritorno obravnavanjega takega predloga ni dopustno, ker ga je vložila neupravičena oseba, ki procesne legitimacije nima, zato ga mora sodišče zavreči (1. odst. 22. čl. ZNP).
Sodne intervencije glede imenovanja članov uprave oziroma poslovodje pri družbi z omejeno odgovornostjo ZGD ne dopušča.
Po določbi 7. čl. ZPP so stranke dolžne navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. To velja tako za tožečo stranko, ki mora v tožbi navesti vsa dejstva in predlagati dokaze, kot tudi za toženo stranko, ki mora v kolikor meni, da dejstva niso resnična, le-ta izrecno oporekati in za svoje nasprotne trditve tudi predložiti ustrezne dokaze. Tožeča stranka je v tožbi obrazložila, zakaj šteje, da je bila tožena stranka dolžna plačati invalidnino z datumom, od katerega je zahtevala zakonske zamudne obresti in za te svoje trditve tudi predložila dokaze. Tožena stranka pa v odgovoru na tožbo niti v kasnejših pripravljalnih spisih tem dejstvom ni ugovarjala, pa tudi dokazov ni predlagala. Zato je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da tožeči stranki ne gredo obresti od takrat, kot jih je zahtevala in v tem delu napačno uporabilo materialno pravo.