Če dogovor o konkurenčni klavzuli ne vsebuje tudi dogovora o ustreznem materialnem nadomestilu, do katerega bi bil delavec upravičen v primeru spoštovanja konkurenčne klavzule, takšen dogovor ni skladen z ustavnim načelom pravne in socialne države, v okvir katerega spada tudi načelo ekvivalence iz odplačnih pogodbenih razmerij. Dogovora, ki enostransko omejuje in obremenjuje le delavca, ne da bi ta za dogovorjene omejitve zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule dobil ustrezno materialno nadomestilo, ni mogoče upoštevati.
Dogovor o konkurenčni klavzuli, s katerim se zavaruje le ustavna pravica delodajalca o prepovedi nelojalne konkurence, ne da bi se zavarovala tudi ustavna pravica delavca do proste izbire zaposlitve oziroma svobodne gospodarske pobude, ni v skladu z ustavnim načelom pravne države, zato je na podlagi 103. člena ZOR ničen.
1. Delodajalec, ki delavcu izroči pisno odpoved, takšne odpovedi ne more kadarkoli enostransko preklicati. Če je namreč delavec odpoved že prejel, je s stališča pogodbenega prava potrebna tudi njegova privolitev v kasnejši preklic odpovedi. V primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi takoj preneha pogodbeni odnos med delavcem in delodajalcem, zato mora za ponovno vzpostavitev oz. nadaljevanje takšnega odnosa v primeru preklica odpovedi obstajati soglasje nasprotne stranke (delavca) za takšno nadaljevanje. Isto velja v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ko je dokončna sprememba delovnopravnega statusa delavca odložena do poteka odpovednega roka. Kljub temu delavec ni dolžan sprejeti preklica takšne odpovedi.
2. V kolikor se delavec ne strinja z redno oz. izredno odpovedjo, lahko vloži tožbo na sodišče z zahtevkom za nezakonitost takšne odpovedi, stranki pa lahko spor rešita z izvensodno poravnavo (s katero se obe strinjata, da preklic odpovedi velja in se strinjata tudi s posledicami takšnega preklica, nakar tožnik umakne tožbo) ali tako, da tožena stranka pripozna tožbeni zahtevek ali da stranki skleneta sodno poravnavo. Ne more pa delodajalec le izvensodno preklicati odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu, obenem pa vztrajati, da sodišče o tožbenem zahtevku delavca za razveljavitev takšne odpovedi meritorno odloči in zahtevek zavrne, oz. zahtevati, da delavec v takšnem primeru umakne tožbo.
ZIZ člen 272, 272/2, 272, 272/2. ZDR člen 85, 85/3, 88, 88/1, 88/1-1, 85, 85/3, 88, 88/1, 88/1-1.
začasna odredba - nedenarna terjatev
Tožnikova pavšalna sklicevanja na dolgotrajnost sodnega postopka ter da bo zaradi starosti nezmožen pridobiti novo zaposlitev, ki niso potrjena z nobenimi konkretnimi dejstvi oz. škodnimi posledicami, ne morejo predstavljati nastanka težko nadomestljive škode kot predpostavke za zavarovanje vtoževanega zahtevka.
Pritožbeno sodišče sicer ne soglaša z zaključkom prvostopnega sodišča, da bi tožena stranka za uspešno izkazovanje nastanka svoje terjatve morala izkazati, da je terjatev iz naslova pogodbene kazni specificirano uveljavljala z obračunom kazni. Takšna obveznost namreč ne izhaja iz 5. odst. 273. člena ZOR. Za nastanek terjatve iz naslova pogodbene kazni zadošča že izrecna konkretizirana izjava upnika dolžniku, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni. Kako in na kakšen način pa bo upnik to svojo pravico uveljavil (npr. z direktnim zahtevkom do dolžnika, s pobotnim ugovorom ali z ugovorom znižanja plačila dolžnikove terjatve in podobno), pa je stvar odločitve samega upnika. Kljub navedenemu napačnemu izhodišču pa je na osnovi dokaznega postopka, ki ga je izvedlo prvostopno sodišče, njegova odločitev pravilna. Da bi tožena stranka uspela s svojim ugovorom, bi morala dokazati, da je tožeči stranki pravočasno podala ustrezno izjavo v smislu 5. odst. 273. člena ZOR.
ZZ člen 35, 35, 35. ZDR (1990) člen 8, 8. ZPP člen 111, 111/2, 111, 111/2. ZUP člen 100, 100/2, 100, 100/2.
razpis za imenovanje direktorja - računanje rokov - bistvena kršitev določb postopka
Roki, določeni v ZDR in ZZ so procesni roki. ZZ in ZDR ne določata načina štetja rokov, zato je sodišče dolžno zakonsko praznino zapolniti z ustrezno razlago. Štetje oz. računanje rokov določata ZPP in ZUP, po obeh pa se dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, ne všteva v rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan. Napačno štetje roka (da se v rok šteje tudi dan objave), ki vzame delavcu oz. kandidatu pravico sodelovanja na natečaju, je bistvena kršitev, ki vpliva na zakonitost sprejete odločitve.
Po določbi 79. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, katero je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo, določi sodišče višino prispevka za preživljanje otrok v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Otrokove potrebe so tako uzakonjene kot nedoločen pravni standard, katerega je potrebno ocenjevati v vsakem konkretnem primeru posebej ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin. Pomenijo nepokrito potrebo po denarnem znesku staršev kot preživljalskih zavezancev, ki je namenjen zadovoljevanje otrokovih življenjskih potreb. Za ugotovitev te nepokrite potrebe pa je potrebna celovita presoja vseh v poštev prihajajočih okoliščin, med katere nedvomno spadajo tudi eventuelni lastni dohodki otrok, ki zmanjšujejo potrebo po prispevku staršev. Zakonsko opredeljene potrebe otrok so torej tudi matematična razlika med oceno vseh stroškov preživljanja otroka in eventuelnimi prihodki, ki jih ima otrok oz. ki so namenjeni za kritje otrokovih stroškov. Če torej otrok tudi s svojimi prihodki prispeva k zadovoljevanju svojih potreb, je potrebno tudi to okoliščino upoštevati in sorazmerno zmanjšati prispevek staršev.
Za določitev predlagateljice kot najemnice stanovanja je bilo odločilno dejstvo, da sta bila oba mladoletna otroka s pravnomočno sodbo dodeljena v varstvo in vzgojo predlagateljici.
S strani trasanta podpisani in ne v celoti izpolnjeni ček v trenutku, ko več ne ustreza prvi volji trasanta, čeprav iz razlogov nastalih v valutnem razmerju, ne deli drugačne usode kot ukradeni ali izgubljeni in kasneje s strani nepooblaščene osebe izpolnjeni ček.
povprečnina - zavrženje zahteve za obnovo kazenskega postopka
Utemeljena pa je pritožba obsojenega v delu, ko se pritožuje glede odmerjene povprečnine. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da postopek glede obnove kazenskega postopka sploh še ni stekel, saj je bila zahteva za obnovo zavržena, zato obsojeni ni dolžan plačati povprečnine. Podana namreč ni formalna predpostavka iz člena 98/a ZKP, da se mora postopek že začeti, kar v obravnavanem primeru ni bil slučaj, saj postopek za obnovo ni stekel. Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi obsojenega v zvezi s povprečnino in izpodbijani sklep v tem delu z razveljavitvijo odpravilo, kot izhaja iz njegovega izreka.
ZIZ člen 267, 270, 267, 270. ZPP člen 182, 182/3, 182, 182/3.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - kumulacija zahtevkov - verjetno izkazana terjatev
Verjetnost terjatve iz podrejenega tožbenega zahtevka je odvisna od ugotovitve, ali je (ni) podana verjetnost terjatve iz primarnega tožbenega zahtevka. Četudi še ni bil zavrnjen primarni tožbeni zahtevek, je mogoče obravnavati verjetnost terjatve iz podrejenega tožbenega zahtevka, kajti za podobno situacijo bi šlo, če bi tožeča stranka izdajo začasne odredbe za zavarovanje podrejenega tožbenega zahtevka predlagala pred uvedbo pravdnega postopka.
Sodišče po uradni dolžnosti izvede zaznambo prepovedi le na podlagi izvršljive (po novem ZZK pa dokončne) upravne odločbe, čeprav mora upravni organ po določbi 76č. člena ZUN odločbo poslati sodišču nemudoma. Če iz podatkov v spisu ni razvidno, da je odločba izvršljiva, se zaznamba ne opravi.
ZOR člen 122, 122/2, 131, 122, 122/2, 131. ZPP člen 154, 154/2, 165, 165/2, 350, 350/2, 353, 358, 358/4, 154, 154/2, 165, 165/2, 350, 350/2, 353, 358, 358/4. OZ člen 1060, 1060.
izpolnitev - izrek sodbe
Ob dejstvu, da predmetna pogodba ni razdrta je treba uporabiti pravilo o sočasni izpolnitvi po 122. členu ZOR. V drugem odstavku citiranega določila je določeno, da sodišče v primeru, ko ena stranka ugovarja, da ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, dokler tudi druga stranka ne izpolni svoje, sodišče prvi stranki naloži, da mora izpolniti svojo obveznost takrat, ko jo izpolni tudi druga stranka. Prvo sodišče je ob tem, ko je sicer pravilno štelo, da so nasprotni tožbeni zahtevki zastarali, spregledalo, da je ne glede na kasnejšo izjavo tožeče stranke na glavni obravnavi dne 7.10.1993, da v zvezi z dolgovanim plačilom ne vlaga nasprotne tožbe, še vedno glede zahtevanega plačila valutne razlike bil podan ugovor sočasne izpolnitve. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je toženi stranki naložilo obveznost overitve pogodbe ob sočasni obveznosti tožnice, da tudi sama poravna še dolgovano kupnino v nespornem znesku 1.293,69 EUR kot znaša preračun dolgovanih 2529,64 DEM na dan uveljavitve EUR (1.1.2002).
V krivdoreku je kot izvršitveno dejanje navedeno, da je obtoženec zahteval od oškodovanca, naj mu pokaže, koliko denarja ima s sabo, pri tem pa ga je zmerjal in kričal. Ker je oškodovanec vedel, da obtoženec izsiljuje ljudi za denar in jih tudi fizično napada, se je prestrašil in mu izročil 15.000,00 SIT.
Ker tako v opisu ni navedena niti konkretna grožnja niti uporaba sile, tak opis ne ustreza kaznivemu dejanju izsiljevanja po I. odst. 218. čl. KZ. Zato je bilo treba obsodilno sodbo spremeniti v oprostilno.
Ali se nekomu vzame poslovna sposobnost oz. se mu delno ali v celoti vrne, ni odvisno od vrste napake, ampak od njene velikosti in intenzivnosti in od pobude večjega ali manjšega varstva. To pa pomeni, da mora sodišče, kadar odloči, da se samo deloma odvzame poslovna sposobnost, ugotavljati na katerih področjih življenja in delovanja lahko ta oseba svobodno funkcionira.
ZZK člen 21, 83, 86, 95, 95-2, 21, 83, 86, 95, 95-2. ZZK-1 člen 246, 246/1, 246, 246/1.
načela postopka - vpis v zemljiško knjigo
Pritožnik v zemljiškoknjižnem postopku, ki teče predvsem v skladu s formalnim načelom, ko sodišče odloča na podlagi predloženih listin, ne more uspešno izpodbijati veljavno sklenjene razdružilne pogodbe v notarskem zapisu. Sodišče po uradni dolžnosti pazi le na ničnost pravnega posla, ki je podlaga za vpis (83. člen ZZK), za kar ne gre v konkretnem primeru.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kolektivni odpust delavcev - prekluzivni rok za odpoved pogodbe - sprememba delodajalca - nakup poslovnega deleža - prenos podjetja ali dela podjetja - vloga sindikata
Ne gre za spremembo delodajalca v smislu 73. čl. ZDR, če podjetje, katerega prevzame nov lastnik, ne ohrani svoje identitete, s čimer so mišljene iste ali podobne dejavnosti. Za prenos tudi ne gre, če pride le do odkupa lastniškega deleža, družba pa obstaja še naprej kot pravna oseba, čeprav preneha opravljati svojo dejavnost. V takem primeru pride v poštev odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (individualna in kolektivna odpoved).
Ker je obdolženi pravočasno opravičil izostanek glavne obravnave z boleznijo, kar je sicer kasneje dokazal z zdravniškim potrdilom, v opravičilu pa je izrazil interes biti na glavni obravnavi, tako ni bilo pogojev za sojenje v nenavzočnosti. Zato je bilo treba izpodbijano obsodilno sodbo razveljaviti po uradni dolžnosti.