Priporočena poštna pošiljka tožene stranke se je nahajala v poštnem predalčniku tožnika in je bila s tem v njegovem kontrolnem območju. S tem je tožena stranka dokazala, da je bila priporočena pošiljka tožniku vročena.
Sodna odločba je izvršljiva, če je postala pravnomočna in če je potekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti, pri čemer začne ta rok teči naslednji dan od dneva, ko je bila dolžniku odločba vročena (1. in 2. odstavek 19. člena ZIZ). V obravnavanem primeru je izvršilni naslov sodba, ki nalaga dolžniku plačevanje preživninskih zneskov, ki do konca glavne obravnave še niso zapadli (2. odstavek 311. člena ZPP) in z dnem zapadlosti zneskov (do vsakega 5. dne v mesecu) že tudi določa rok, v katerem mora dolžnik izpolniti obveznost. Iztek tega roka je razviden iz sodbe same, zato po presoji pritožbenega sodišča tudi za presojo izvršljivosti sodbe zadostuje klavzula o pravnomočnosti odločbe. Izvršilni naslov je sodba, s katero je preživninskim upravičencem priznana pravica do preživnine in določa tudi višino tega zneska. Zaradi ohranitve realne vrednosti preživnin Vlada RS s sklepi preživnine usklajuje z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov (1. odstavek 132. člena ZZZDR). Preživninski upravičenec je upravičen do preživnine v tisti višini, ki je izračunana z vsakokratnim sklepom in to ne glede na to, ali je bilo obvestilo preživninskemu zavezancu vročeno ali ne. Obvestilo namreč ne pomeni upravne odločbe ali drugega upravnega akta in za stranke ne spreminja ali ukinja pravice. Je le sredstvo, ki omogoča lažjo izvršitev sodbe, korigirane s sklepom vlade. Zato predložitev kopije obvestil, ki (skladno s sklepom vlade) obveščajo stranke le o uskladitvi preživnin ne pomeni, da izvršilni naslov ni tak, kot določa 42. člen ZIZ.
odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda - cesija - relevančna teorija - aktivna legitimacija
Tožeča stranka je bila dolžna prilagoditi tožbeni zahtevek spremenjenemu materialnopravnemu razmerju, na podlagi katerega ni bila več legitimirana v svojem imenu in za svoj račun izterjati že na drugo osebo na podlagi cesije preneseno terjatev (relevančna teorija).
ZOR člen 919, 919/2, 919, 919/2. ZPP člen 165, 165/3, 165/4, 252, 252/1, 253, 253/1, 254, 254/2, 254/3, 285, 338, 338/1, 339, 339/1, 353, 354, 354/1, 165, 165/3, 165/4, 252, 252/1, 253, 253/1, 254, 254/2, 254/3, 285, 338, 338/1, 339, 339/1, 353, 354, 354/1. OZ člen 1060, 1060.
izvedensko mnenje - zaslišanje prič
Na podlagi drugega odstavka 254. člena ZPP bi moralo sodišče izvedenca, ki sta podala različni mnenji o obsegu tožnikove invalidnosti, zaslišati, po potrebi pa tudi soočiti. Dolžnost zaslišanja izvedenca izvira tudi iz prvega odstavka 253. člena ZPP, ki določa, da sodišče odloči, ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo na ustni obravnavi ali pa naj ju da tudi pisno pred obravnavo. Tudi prvi odstavek 252. člena ZPP določa, da sodišče vodi dokazovanje z izvedenci, označi izvedencu predmet, ki naj ga pregleda, mu postavlja vprašanja in zahteva po potrebi pojasnila glede danega izvida in mnenja. Citirane določbe torej sodišču nalagajo, da v okviru sklepa o postavitvi izvedenca, zahteva od izvedenca v primeru pisnega izvida tudi ustno dopolnitev mnenja, če je to seveda zaradi nejasnosti, pomanjkljivosti ali razlik od drugih mnenj, potrebno. Za ustno dopolnitev izvedenskega mnenja oz. za zaslišanje izvedenca sodišče torej ne potrebuje posebnega dokaznega predloga pravdnih strank.
Razlaga zavarovalnih pogojev, da hladnega zraka ni mogoče šteti za stvar, ker pogoji natančno navajajo, da so to le padavine ali druge stvari, ni pravilna, kajti dež, sneg in toča so v pogojih navedeni le primeroma, medtem ko izraz "in druge stvari" opredeli pojme, ki se pojavijo v konkretnem primeru. Med te pojme pa je šteti tudi hladen decembrski zrak, ki je vdrl skozi odprtine, povzročene s strani viharja, in povzročil škodo.
KZ člen 196, 196/1, 196, 196/1. ZKP člen 372, 372.
dejansko stanje - mamila
Iz količine zaseženega mamila (172,09 g marihuane), ki ob zasegu ni bilo pripravljeno za prodajo, pač pa shranjeno v posušenih listih, ob odsotnosti drugih dokazov o nameravani prodaji, še ni mogoče sklepati, da je bilo namenjeno prodaji.
Za ugotavljanje kakovosti mamila ne zadošča preliminarni test, pač pa kemična analiza.
Če sodišče 1. stopnje ugotovi, da v zahtevi za obnovo kazenskega postopka navedena dejstva in dokazi niso takšni, da bi lahko vplivali na pravnomočno obsodilno sodbo, zahtevo zavrže ne da bi jo pred tem odstopilo okrožnemu državnemu tožilcu.
Ker je sodišče 1. st. štelo, da je obdolženčeva vloga prispela v roku za napoved pritožbe, pravočasna pritožba zoper sodbo, zoper katero je obdolženi po prejemu pisnega odpravka sodbe vročil osebno, vendar prepozno pritožbo, ni ravnalo pravilno, ko je drugo pritožbo zavrglo kot prepozno. Zoper isto sodbo ni mogoče vložiti dveh samostojnih pritožb istega upravičenca in je zato mogoče šteti drugo samo kot dopolnitev prve pritožbe.
Predlog za izdajo začasne odredbe je tožnica vložila po enem mesecu od vročitve izredne odpovedi, ki ima takojšnje učinke, saj gre za odpoved brez odpovednega roka (2.odst. 80. člena ZDR). V takšni situaciji začasna odredba, s katero tožnica predlaga zadržanje učinkovanja izredne odpovedi, ne pride v poštev. Učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi je mogoče zadržati le v primerih, ko vsi učinki prenehanja pogodbe o zaposlitvi še niso nastopili.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 116, 116/1. ZPIZ-1 člen 446, 446/2, 446/3. ZPIZ člen 93, 94.
prenehanje delovnega razmerja - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - invalid
V primeru, ko postane delavec nesposoben za delo zaradi invalidnosti III. kategorije in mu delodajalec ne najde ustreznega dela, bi ga bilo potrebno obravnavati po določbah 102. do 106. čl. ZPIZ-1D, s katerim je urejen postopek prenehanja delovnega razmerja delovnemu invalidu. Navedene določbe bodo začele veljati šele z dnem uveljavitve novega Zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidov, vendar najpozneje z dnem 1.1.2004. Ker ta zakon do danes še ni bil sprejet, je za presojo primera potrebno uporabiti določbe ZPIZ-C, na podlagi katerih pridobi invalid III. kategorije v primeru, da za njega ni na razpolago ustreznega dela pri delodajalcu, pravico do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oz. zaposlitev na drugem ustreznem delu ali na delu s skrajšanim delovnim časom.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zakonske zamudne obresti - načelno pravno mnenje občne seje VS RS z dne 26. 6. 2002
Dolgoletna sodna praksa, po kateri so bili enaki primeri obravnavani enako in so bile oškodovancem prisojene zamudne obresti od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje, se lahko spremeni. Zato je Vrhovno sodišče na občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 26. 6. 2002 sprejelo načelno pravno mnenje, ki se nanaša na tek zamudnih obresti za čas po 1. 1. 2002, ko sta stopila v veljavo Obligacijski zakonik in novela ZPOMZO. Vendar pa dolgoletne ustaljene sodne prakse pred 1. 1. 2002 ni mogoče spremeniti v posamičnem primeru, temveč se mora sprememba nanašati na nedoločen krog oškodovancev in mora veljati za vse oškodovance hkrati. Pritožba tožečih strank v tem delu torej ni utemeljena, oziroma je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo.
Pritožnik, kot pravilno opozarja v pritožbi, v vlogi ni predlagal vstopa v pravdo namesto prvotno tožeče stranke, pač pa se je z vlogo pridružil tožeči stranki kot sospornik, saj je tožeča stranka v času vložitve te vloge še obstajala. Prvostopenjsko sodišče bi zato moralo presojati, ali so podani pogoji za sosporništvo tožečih strank v predmetnem sporu v smislu 191. člena ZPP. O tem odločilnem dejstvu pa izpodbijani sklep nima razlogov, zato ga ni mogoče preizkusiti (14. točka 2. odstavka 339. člena ZPP). Tudi v primeru, če sodišče ugotovi, da posebne predpostavke za sosporništvo niso bile izpolnjene, tožbe pritožnika ne more zavreči, pač pa sodišče lahko odredi le ločitev pravd (primerjaj Juhart, Civilno procesno pravo FLRJ - stran 309 in Triva, Bjelajec, Dika, GPPP - stran 357).
ZPPSL člen 111, 111/3, 134, 146, 146/4, 111, 111/3, 134, 146, 146/4. ZIZ člen 170, 170/1, 170/2, 170, 170/1, 170/2. ZZK-1 člen 134, 247, 134, 247.
prodaja nepremičnine
Tudi v stečajnem postopku, ki je po svoji naravi generalna izvršba, je mogoče vsak tak način prodaje, kot je mogoč v izvršilnem postopku. Ker se v izvršilnem postopku kupec nepremičnine in zastavni upnik lahko sporazumeta, da ostane zastavna pravica na nepremičnini tudi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine, s tem da kupec prevzame toliko dolžnikovega dolga proti temu upniku, kolikor bi mu pripadalo v stečajnem postopku, lahko tak način prodaje dovoli tudi stečajni senat, pod pogojem, da se s tem dosežejo ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov (primerjaj z določilom 4. odstavka 146. člena ZPPSL, ki se nanaša na prodajo dolžnika).
ZOR člen 211, 623, 651, 651/3, 211, 623, 651, 651/3.
prevozna pogodba - neupravičena obogatitev
Naročnik prevoza ni dolžan izplačati plačila prevozniku, preden ne pregleda izvršenega dela in ga ne potrdi, razen če ni drugače dogovorjeno. Enak mehanizem sta določili pogodbeni stranki v prevozni pogodbi - s potrditvijo potnih nalogov. Ker je tožeča stranka toženi stranki plačala prevoze na podlagi potrjenih potnih nalogov in obračunov cen brez ugovorov, nima pravice zahtevati nazaj.
ZZkat člen 14, 14. ZOR člen 1093, 1093. ZPP člen 181, 181.
ugotovitvena tožba - sklepčnost tožbe
Ugotovitveni zapisnik, ki ga v mejnem ugotovitvenem postopku podpišejo vsi prizadeti lastniki oziroma uporabniki, ni upravni akt, ampak pogodba o poravnavi, za katero veljajo splošne določbe o dvostranskih pogodbah, če ni zanjo v ZOR določeno kaj drugega.
Tožnik od sodišča ni zahteval ugotovitve neobstoja pravnega razmerja - ničnosti sklenjenega dogovora - ampak je zahteval, naj se ugotovi (ne)obstoj spornih dejstev - da zapisnika ni podpisal in da meja ni bila nesporno ugotovljena. Ker z ugotovitveno tožbo ni mogoče zahtevati ugotovitve spornih dejstev, tožba tožnika ne vsebuje pravilnega pravnega sklepa - je torej nesklepčna.
Skupščinski sklep o razrešitvi direktorja ima korporacijski učinek. Ali je skupščina poslovodjo poklicala iz neutemeljenega razloga in ali je zato nastala za družbo kakšna obligacijska obveznost ni stvar skupščinskega sklepa. Zato trditev tožene stranke, da so družbeniki izglasovali sklep o krivdnih razlogih za odpoklic direktorja za sodišče prve stopnoje ni bila zavezujoča.
Pravdni stranki sta sklenili kreditno pogodbo, na podlagi katere sta se toženi stranki obvezali vrniti prejeti kredit v mesečnih anuitetah (deli glavnice kredita in pogodbenih obresti). Gre za posebne obveznosti toženih strank vračila anuitet kredita, oziroma za dela samostojne terjatve tožeče stranke, za katere velja triletni zastaralni rok.
ZUP člen 114, 114/1, 114/3, 114, 114/1, 114/3. ZDSS člen 36, 36/1, 37/3, 36, 36/1, 37/3.
stroški postopka - povrnitev stroškov
Z izpodbijanim delom sodbe je zakonito ohranjen v veljavi zavrnilni sklep toženca glede povračila stroškov za zastopanje v predsodnem postopku, saj tudi glede povračila teh stroškov velja v upravnem postopku načelo, da nosi stranka sama svoje stroške za zastopanje. Stroške zastopanja je glede na 3. odst. 114. člena ZUP mogoče le izjemoma naložiti v povračilo, pri čemer se potrebnost in upravičenost zastopanja stranke v upravnem postopku presoja glede na upravno stvar v vsakokratnem primeru. V tem primeru je tožena stranka kljub razveljavitvi posamičnih upravnih aktov iz predsodnega postopka še vedno upravičena do vrnitve preveč danih prejemkov iz naslova nadomestila za brezposelnost in zato niso izkazani pogoji po 3. odstavku 114. člena ZUP za povrnitev stroškov zastopanja.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4. ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-6.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe
Nepodpis pisnega odpravka odpovedi s strani direktorja tožene stranke, ob dejstvu, da je istega dne, ko je bila odpoved izdana, direktor podpisal zapisnik o zagovoru tožnika, nima za posledico neveljavnosti odpovedi.
Pri presoji zatrjevane zamude 15 dnevnega prekluzivnega roka za izdajo izredne odpovedi po 2. odst. 110. čl. ZDR je pomemben datum izdaje odpovedi, ne pa dan vročitve odpovedi delavcu.
Sodišče presoja pogoj sklepčnosti tožbe iz 3. tč. 1. odst. 318. čl. ZPP na podlagi predpostavke, da so trditve v tožbi resnične. Če pravna posledica, ki jo tožnik zahteva v tožbi, izhaja iz trditev v sami tožbi, je tožba sklepčna.
Pri presoji pogoja po 4. tč. 1. odst. 318. čl. ZPP se sodišče ne spušča v ugotavljanje dejanskih navedb, to je v presojo resničnosti teh navedb oz. dokazovanje v tožbi postavljenih trditev (ker se šteje, da so resnične), ampak presoja le skladnost med tožbenimi navedbami in priloženimi dokazili.
Osnova za davke od osebnih prejemkov (po 1. alinei 1. odst. 16. čl. ZDoh) so tudi drugi prejemki iz delovnega razmerja. Med te druge prejemke je potrebno šteti tudi odpravnino, ki je bila dogovorjena s sporazumom o prenehanju delovnega razmerja.
Pogodbeno dogovorjene pravice do odpravnine oz. pravice do odpravnine na podlagi 250. čl. ZGD je potrebno obravnavati kot pravico v zvezi z delovnim razmerjem, če je predčasno razrešeni poslovodja v delovnem razmerju.
Delodajalec ravna zakonito, če od dogovorjene odpravnine obračuna in odvede prispevke za socialno varnost (3. čl. ZPSV).