ZDPra člen 7, 7/1, 16, 7, 7/1, 16. ZPP člen 162, 162.
stroški postopka - povrnitev stroškov
Sodišče prve stopnje je pri odločanju o stroških tožene stranke napačno tolmačilo 162. čl. ZPP, ki določa, da ima v primerih, kadar se državni organ udeležuje postopka kot stranka, pravico do povračila stroškov po določbah tega zakona, nima pa pravice do nagrade. Državni pravobranilec ni stranka v postopku, ampak zakoniti zastopnik države in njenih organov. Država kot stranka v pravdnem postopku je upravičena do povrnitve stroškov postopka po splošnih določbah ZPP. Določba o izključitvi pravice do nagrade pa velja le za primere, ko se državni organi udeležujejo postopka kot stranka. Ob upoštevanju določil 16. čl. ZDPR se stroški državnega pravobranilca obračunajo po tarifi o odvetniških storitvah.
Če delodajalec plač ne zniža skladno s kolektivno pogodbo, je delavec upravičen do plače v višini, kot jo določa kolektivna pogodba. Zakon o zajamčenih osebnih dohodkih in Zakon o finančnem poslovanju določata le vrstni red in minimalno višino izplačil, ne razveljavljata pa določb kolektivnih pogodb o višini plače. Dolg delodajalca do delavca ostaja, delodajalec lahko izplačuje le najprej minimalno plačo in nato v naslednjih vrstnih redih še razliko v plači. Terjatev delavca do delodajalca zaradi delodajalčeve nesolventnosti ne ugasne.
1. Odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem popravnem sklepu o zavrženju tožbe v celoti (in ne le zoper tretjetoženo stranko, kar je bilo odločeno s prej izdanim sklepom) ne predstavlja le poprave napake v imenih in številkah, oz. odprave očitnih pisnih in računskih pomot, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe (sklepa) z izvirnikom, zato je tak sklep nezakonit in v nasprotju z 328. členom ZPP.
2. Ker je sodišče prve stopnje v sklepu izrecno navedlo, da bo v primeru nepredložitve še enega izvoda tožbe s prilogami za tretjetoženo stranko tožbo tožnika zavrglo le zoper tretjo toženo stranko, je na podani pravni pouk vezano, četudi le-ta ni imel podlage v 5. odst. 108. čl. ZPP. Sodišče prve stopnje bi moralo napako popraviti tako, da bi najprej izdalo sklep s pravilnim pravnim poukom glede posledic nepredložitve še enega izvoda tožbe, in nato v primeru, če tožnik dodatnega izvoda tožbe ne bi predložil, ravnati skladno z 5. odstavkom 108. člena ZPP in tožbo v celoti zavreči.
Po 5. odstavku 149. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, mora vročevalec v primeru, kadar je pisanje izročeno nekomu drugemu in ne tistemu, ki bi mu ga bilo treba vročiti, navesti na vročilnici njuno medsebojno razmerje.
Ker je tožeča stranka svoje blago hranila v prostorih toženca, ne drži ugotovitev, da med njima ni bilo nobenega obligacijskega razmerja. Med njima je bila namreč očitno sklenjena (vsaj) shranjevalna pogodba glede spornega blaga. Ena od obveznosti shranjevalca po tej pogodbi pa je tudi vrnitev stvari z vsemi plodovi in drugimi koristmi od nje. Če toženec blaga ne bi mogel ali hotel vrniti pa ima tožeča stranka na voljo odškodninski zahtevek, pri čemer bi morala za njegovo utemeljitev izkazati vse potrebne elemente odškodninske odgovornosti.
Odločitev, da se sklep o izvršbi v dovolilnem delu razveljavi tudi glede upnikovih izvršilnih stroškov, za dolžnika ni neugodna, zato mu pravni red ne priznava pravnega interesa za pritožbo zoper takšno odločitev, ne glede na to, ali je odločitev sama po sebi pravilna ali ne.
Izvršilno sodišče je ravnalo prav, da z izpodbijanim sklepom ni odločalo o dolžnikovih stroških ugovornega postopka, saj bo glede na 2. odst. 62. čl. ZIZ o tem odločeno v pravdnem postopku, kjer se bo glede na končni izid pravde tudi izkazalo, ali so bili ti stroški potrebni ali ne.
Ker je tožena stranka podala pobotno izjavo v dopisu, bi lahko šlo le za materialnopravni pobot. Tudi za tak pobot pa morajo biti izpolnjeni vsi pogoji iz 336. člena ZOR, poleg ostalih torej tudi zapadlost terjatev, ki si stopita nasproti. Tožena stranka pa v dopisu ni konkretno navedla nasprotne terjatve, s katero naj bi bil pobot opravljen, temveč je šlo po vsebini za pogojno pobotanje. Pobotanje, ki je zvezano s pogojem ali pa vezano na rok, pa ni dopustno.
Ker je bil toženec zadnji tožnikov delodajalec in mu je izdal sklepe o prenehanju delovnega razmerja iz operativnih razlogov, mu je iz tega naslova in na podlagi določb zakona ter kolektivne pogodbe dolžan poravnati pripadajoče denarne obveznosti iz delovnega razmerja, to je zaostalo razliko plače, regres za letni dopust in odpravnino, do katere je upravičen kot trajno presežni delavec. Če se je toženec dogovoril, da določene obveznosti do prevzetih delavcev nosi tudi prejšnji tožnikov delodajalec, ki jih ni izpolnil, ima toženec zoper njega možnost podati regresni zahtevek, oz. morebitne razloge za ničnost ali izpodbojnost pogodb uveljavljati skladno z ZOR.
Če se vrednost spornega predmeta po vložitvi tožbe, vendar še pred njeno vročitvijo toženi stranki, zmanjša pod 2 milijona SIT, ostane okrožno sodišče, ki je bilo stvarno pristojno ob vložitvi tožbe, še naprej pristojno. Za preizkus pristojnosti je namreč odločilen trenutek, ko je bila tožba vložena.
PRAVO DRUŽB - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL47674
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5.
izvršilni postopek - izbris iz sodnega registra - prenehanje pravne sebe - univerzalno pravno nasledstvo - odgovornost za obveznosti izbrisane družbe - družbenik
Družbenik je univerzalni pravni naslednik družbe in mora prevzeti postopke, začete zoper družbo, v stanju, v kakršnem je bil ob njenem prenehanju. Zoper sklep o nadaljevanju izvršbe zoper njega z novim izvršilnim sredstvom pa lahko ugovarja in dokaže, da v smislu odločbe ustavnega sodišča št. U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002 ni odgovorna za obveznosti družbe, da je terjatev prenehala po nastanku izvršilnega naslova, in da izvršba s predlaganim sredstvom ni dovoljena ali je omejena.
Gradnja enega od zakoncev (adaptacija) na zemljišču, ki je v lasti drugega zakonca, ima lahko stvarnopravne učinke le, če so izpoljnjeni pogoji za pridobitev lastninske pravice po 33. členu ZTLR, če pogoji po določbah o gradnji na tujem zemljišču (čl. 24 do 26 ZTLR) niso izpoljnjeni.
Zamudna sodba temelji na neudejanjenju toženčeve pravice do kontradiktornega sojenja. Ker pa je treba pravice uresničevati v skladu z zakonom, pomeni vložitev procesno neupoštevnega odgovora na tožbo neuresničenje pravice do kontradiktornosti in s tem položaj, v katerem sodišče izda zamudno sodbo.
Pravica dediča do nujnega deleža je verjetneje izkazana, kakor ugovor vračunavanja daril v dedni delež nujnega dediča, če so sporna dejstva o obstoju oziroma vrednosti daril.
ZIZ člen 56, 56. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5.
izvršba - Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe
Ko je bil sklep sodišča o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka zoper družbenike iz registra izbrane družbe kot dolžnika sprejet še pred odločbo Ustavnega sodišča o delni razveljavitvi 6. odst. 580. čl. ZGD ter 4. in 5. odst. 27. čl. ZFPPod, imajo družbeniki kot novi dolžniki možnost uveljavljati morebitni ugovor, da se jih obravnava kot družbenike, ki niso odgovorni za obveznosti družbe.
ZOR člen 377, 377. ZPP člen 339, 339/1, 354, 362, 339, 339/1, 354, 362.
negmotna škoda - odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - ugovor zastaranja
Kolikor zoper povzročitelja škode zaradi njegove smrti ni mogoč kazenski pregon, je mogoče za potrebe pravde zaradi ugovora zastaranja ugotavljati zakonite znake, določenega kaznivega dejanja, ki jih eventuelno obsega protipravno ravnanje povzročitelja škode, za možnost uporabe prvega odstavka 377. člena ZOR.
Aktivna legitimacija predstavlja materialnopravno upravičenje subjekta uveljavljati določeno pravico in gre za vprašanje materialnega prava. Pravico odpovedati najemno pogodbo za stanovanje in terjati njegovo izpraznitev zato podeljuje materialni zakon, in sicer SZ v 53. členu, lastniku stanovanja.
ZPP člen 39, 39. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 3/3, 3/3.
izvršilni stroški - odmera stroškov - vrednost - neuspela dražba
Za odmero cene izvršiteljeve storitve po vrednosti predmeta, se kot vrednost zahtevka upošteva le glavnica, ne pa tudi obresti kot stranska terjatev. Ker na dražbo ni pristopil noben kupec, ta ni bila izvedena in se zato šteje kot neuspešna. Zato izvršitelj glede na določbo 3. odst. Tar.št. 3 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom do plačila višjega zneska ni upravičen.
izvršba na nepremičnine - zemljiška knjiga - zastavna pravica
S popisom dolžnikovega stanovanja, ki ni bilo vpisano v zemljiški knjigi, je upnica pridobila zastavno pravico na tej nepremičnini. Popis stanovanja je imel učinek pridobitve zastavne pravice, čeprav ni bil opravljen na terenu, saj je bila nepremičnina dovolj zanesljivo identificirana, publicitetni učinek pa je bil dosežen z zaznambo popisa na izvirniku pogodbe. Ker je pritožnik zastavno pravico na istem stanovanju pridobil pozneje, je upnica pred njim pridobila tudi poplačilno pravico.
Tožnik je prvotoženo stranko kot direktorja in solastnika drugotožene stranke tožil v času, ko je drugotožena stranka še obstajala. Pravni temelj za tožbo zoper prvotoženo stranko na podlagi šestega odstavka 580. čl. ZGD je sicer nastal po vložitvi tožbe, vendar pa tožniku ni bilo potrebno vlagati nove tožbe zoper prvotoženo stranko, glede na to, da je ob izbrisu drugotožene stranke iz registra že imel vloženo tožbo zoper prvotoženo stranko kot družbenika. Glede na to, da je bila drugotožena stranka likvidirana na podlagi petega odstavka 580. čl. ZGD, ker se v predpisanem roku ni uskladila z določbami tega zakona in je bila s 25.5.2000 izbrisana iz sodnega registra, so bili izpolnjeni pogoji, da prvotožena stranka kot družbenik drugotožene stranke odgovarja za obveznosti drugotožene stranke na podlagi šestega odstavka 580. čl. ZGD.