Ni zakonito, da se plače izplačajo z zakasnitvijo in s pogojem (vezane na izterjavo nekega dolga toženi stranki). Od delavčevega procesnega razpolaganja je odvisno, ali bo zahteval izplačilo zapadle plače in zato vložil tožbo. Tej procesni pravici se lahko odpove. Ne more pa se odpovedati materialnemu razpolaganju, to je pravici do izplačila osebnega dohodka.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
glavna obravnava - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je obravnavo opravilo kljub temu, da je tožnik svojo odsotnost z obravnave opravičil in prosil za preložitev na kasnejši rok in naj bi mu po njegovih navedbah prošnja bila upoštevana. Prav tako mu ni bil zagotovljen rok za pripravo na glavno obravnavo, kot ga določa 280. člen ZPP. Z navedenimi dejanji je sodišče prve stopnje tožniku onemogočilo obravnavo pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 8. tč. 2. odst. 339. člena ZPP.
skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - solastninska pravica - idealni del nepremičnine - premoženjskopravna razmerja
Tisti ki je solastnik ene polovice nepremičnine, ostane lastnik enakega idealnega deleža tako v primeru, če bi nepremičnina propadla, kot tudi v primeru, če bi se njena vrednost povečala z dogradnjo, nadgradnjo, preureditvijo. V slednjem primeru se deleži ne bi spremenili celo, če bi v povečanje vrednosti nepremičnine vlagal le eden od solastnikov. To bi lahko pogojevalo le pridobitev kakšne obligacijske pravice (npr. iz naslova neupravičene obogatitve), nikakor pa ne spremembe obsega pravne pripadnosti nepremičnine. To bi bilo mogoče le ob enem pogoju: da se solastnika dogovorita, da se z (večjim) vlagnjem enega, spremenijo njuni idealni deleži. Takšnega dogovora pa toženec v obravnavanem primeru niti ni zatrjeval.
ZDPra člen 7, 7/1, 16, 7, 7/1, 16. ZPP člen 162, 162.
stroški postopka - povrnitev stroškov
Sodišče prve stopnje je pri odločanju o stroških tožene stranke napačno tolmačilo 162. čl. ZPP, ki določa, da ima v primerih, kadar se državni organ udeležuje postopka kot stranka, pravico do povračila stroškov po določbah tega zakona, nima pa pravice do nagrade. Državni pravobranilec ni stranka v postopku, ampak zakoniti zastopnik države in njenih organov. Država kot stranka v pravdnem postopku je upravičena do povrnitve stroškov postopka po splošnih določbah ZPP. Določba o izključitvi pravice do nagrade pa velja le za primere, ko se državni organi udeležujejo postopka kot stranka. Ob upoštevanju določil 16. čl. ZDPR se stroški državnega pravobranilca obračunajo po tarifi o odvetniških storitvah.
Za izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika po določilih ZOR mora biti izpolnjen pogoj, da je bilo to dejanje storjeno v škodo upnika. Nadaljnji pogoj pa je, da je dolžnik ob razpolaganju vedel ali mogel vedeti, da s tem škoduje svojim upnikom ali če je bilo tretjemu, s katerim je bilo ali v čigar korist je bilo storjeno pravno dejanje, to znano ali moglo biti znano.
Če delodajalec plač ne zniža skladno s kolektivno pogodbo, je delavec upravičen do plače v višini, kot jo določa kolektivna pogodba. Zakon o zajamčenih osebnih dohodkih in Zakon o finančnem poslovanju določata le vrstni red in minimalno višino izplačil, ne razveljavljata pa določb kolektivnih pogodb o višini plače. Dolg delodajalca do delavca ostaja, delodajalec lahko izplačuje le najprej minimalno plačo in nato v naslednjih vrstnih redih še razliko v plači. Terjatev delavca do delodajalca zaradi delodajalčeve nesolventnosti ne ugasne.
1. Odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem popravnem sklepu o zavrženju tožbe v celoti (in ne le zoper tretjetoženo stranko, kar je bilo odločeno s prej izdanim sklepom) ne predstavlja le poprave napake v imenih in številkah, oz. odprave očitnih pisnih in računskih pomot, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe (sklepa) z izvirnikom, zato je tak sklep nezakonit in v nasprotju z 328. členom ZPP.
2. Ker je sodišče prve stopnje v sklepu izrecno navedlo, da bo v primeru nepredložitve še enega izvoda tožbe s prilogami za tretjetoženo stranko tožbo tožnika zavrglo le zoper tretjo toženo stranko, je na podani pravni pouk vezano, četudi le-ta ni imel podlage v 5. odst. 108. čl. ZPP. Sodišče prve stopnje bi moralo napako popraviti tako, da bi najprej izdalo sklep s pravilnim pravnim poukom glede posledic nepredložitve še enega izvoda tožbe, in nato v primeru, če tožnik dodatnega izvoda tožbe ne bi predložil, ravnati skladno z 5. odstavkom 108. člena ZPP in tožbo v celoti zavreči.
Po 5. odstavku 149. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, mora vročevalec v primeru, kadar je pisanje izročeno nekomu drugemu in ne tistemu, ki bi mu ga bilo treba vročiti, navesti na vročilnici njuno medsebojno razmerje.
Zamudna sodba temelji na neudejanjenju toženčeve pravice do kontradiktornega sojenja. Ker pa je treba pravice uresničevati v skladu z zakonom, pomeni vložitev procesno neupoštevnega odgovora na tožbo neuresničenje pravice do kontradiktornosti in s tem položaj, v katerem sodišče izda zamudno sodbo.
Gradnja enega od zakoncev (adaptacija) na zemljišču, ki je v lasti drugega zakonca, ima lahko stvarnopravne učinke le, če so izpoljnjeni pogoji za pridobitev lastninske pravice po 33. členu ZTLR, če pogoji po določbah o gradnji na tujem zemljišču (čl. 24 do 26 ZTLR) niso izpoljnjeni.
ZIZ člen 56, 56. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5.
izvršba - Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe
Ko je bil sklep sodišča o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka zoper družbenike iz registra izbrane družbe kot dolžnika sprejet še pred odločbo Ustavnega sodišča o delni razveljavitvi 6. odst. 580. čl. ZGD ter 4. in 5. odst. 27. čl. ZFPPod, imajo družbeniki kot novi dolžniki možnost uveljavljati morebitni ugovor, da se jih obravnava kot družbenike, ki niso odgovorni za obveznosti družbe.
Pravica dediča do nujnega deleža je verjetneje izkazana, kakor ugovor vračunavanja daril v dedni delež nujnega dediča, če so sporna dejstva o obstoju oziroma vrednosti daril.
PRAVO DRUŽB - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL47674
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5.
izvršilni postopek - izbris iz sodnega registra - prenehanje pravne sebe - univerzalno pravno nasledstvo - odgovornost za obveznosti izbrisane družbe - družbenik
Družbenik je univerzalni pravni naslednik družbe in mora prevzeti postopke, začete zoper družbo, v stanju, v kakršnem je bil ob njenem prenehanju. Zoper sklep o nadaljevanju izvršbe zoper njega z novim izvršilnim sredstvom pa lahko ugovarja in dokaže, da v smislu odločbe ustavnega sodišča št. U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002 ni odgovorna za obveznosti družbe, da je terjatev prenehala po nastanku izvršilnega naslova, in da izvršba s predlaganim sredstvom ni dovoljena ali je omejena.
Če se vrednost spornega predmeta po vložitvi tožbe, vendar še pred njeno vročitvijo toženi stranki, zmanjša pod 2 milijona SIT, ostane okrožno sodišče, ki je bilo stvarno pristojno ob vložitvi tožbe, še naprej pristojno. Za preizkus pristojnosti je namreč odločilen trenutek, ko je bila tožba vložena.
ZOR člen 377, 377. ZPP člen 339, 339/1, 354, 362, 339, 339/1, 354, 362.
negmotna škoda - odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - ugovor zastaranja
Kolikor zoper povzročitelja škode zaradi njegove smrti ni mogoč kazenski pregon, je mogoče za potrebe pravde zaradi ugovora zastaranja ugotavljati zakonite znake, določenega kaznivega dejanja, ki jih eventuelno obsega protipravno ravnanje povzročitelja škode, za možnost uporabe prvega odstavka 377. člena ZOR.
Aktivna legitimacija predstavlja materialnopravno upravičenje subjekta uveljavljati določeno pravico in gre za vprašanje materialnega prava. Pravico odpovedati najemno pogodbo za stanovanje in terjati njegovo izpraznitev zato podeljuje materialni zakon, in sicer SZ v 53. členu, lastniku stanovanja.
izvršba na nepremičnine - zemljiška knjiga - zastavna pravica
S popisom dolžnikovega stanovanja, ki ni bilo vpisano v zemljiški knjigi, je upnica pridobila zastavno pravico na tej nepremičnini. Popis stanovanja je imel učinek pridobitve zastavne pravice, čeprav ni bil opravljen na terenu, saj je bila nepremičnina dovolj zanesljivo identificirana, publicitetni učinek pa je bil dosežen z zaznambo popisa na izvirniku pogodbe. Ker je pritožnik zastavno pravico na istem stanovanju pridobil pozneje, je upnica pred njim pridobila tudi poplačilno pravico.
ZPP člen 39, 39. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 3/3, 3/3.
izvršilni stroški - odmera stroškov - vrednost - neuspela dražba
Za odmero cene izvršiteljeve storitve po vrednosti predmeta, se kot vrednost zahtevka upošteva le glavnica, ne pa tudi obresti kot stranska terjatev. Ker na dražbo ni pristopil noben kupec, ta ni bila izvedena in se zato šteje kot neuspešna. Zato izvršitelj glede na določbo 3. odst. Tar.št. 3 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom do plačila višjega zneska ni upravičen.
Tožnik je prvotoženo stranko kot direktorja in solastnika drugotožene stranke tožil v času, ko je drugotožena stranka še obstajala. Pravni temelj za tožbo zoper prvotoženo stranko na podlagi šestega odstavka 580. čl. ZGD je sicer nastal po vložitvi tožbe, vendar pa tožniku ni bilo potrebno vlagati nove tožbe zoper prvotoženo stranko, glede na to, da je ob izbrisu drugotožene stranke iz registra že imel vloženo tožbo zoper prvotoženo stranko kot družbenika. Glede na to, da je bila drugotožena stranka likvidirana na podlagi petega odstavka 580. čl. ZGD, ker se v predpisanem roku ni uskladila z določbami tega zakona in je bila s 25.5.2000 izbrisana iz sodnega registra, so bili izpolnjeni pogoji, da prvotožena stranka kot družbenik drugotožene stranke odgovarja za obveznosti drugotožene stranke na podlagi šestega odstavka 580. čl. ZGD.