ZOR člen 277, 279, 279/1, 279/3, 277, 279, 279/1, 279/3. ZPIZ člen 3, 181, 3, 181.
invalidsko in pokojninsko zavarovanje - zakonite zamudne obresti
Sodišče je tek zakonitih zamudnih obresti zmotno presojalo po določbah 277. čl. ZOR. Na podlagi odločbe Ustavnega sodišča RS št. Up 219/97 z dne 13.4.2000, v kateri je to opozorilo na vprašanje občasnosti dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča RS (v drugi zadevi, s podobnim dejanskim stanjem) opr.št. VIII Ips 180/99 z dne 20.6.2000, v kateri je Vrhovno sodišče RS poudarilo, da se pokojnine, invalidnine, dodatki za pomoč in postrežbo ter varstveni dodatki kot pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (3. čl. ZPIZ) po določbah 181. čl. ZPIZ/92 odmerjajo v mesečnih zneskih in izplačujejo za nazaj, se je sodna praksa spremenila. Te dajatve je štelo kot občasne denarne terjatve - ki ne temelje na obveznostih iz civilnega prava - in so kot take glede obrestovanja podvržene uporabi določila iz 1. odst. 279. čl. ZOR. 3. odst. 279. čl. ZOR tudi pri občasnih denarnih dajatvah dopušča uveljavljanje zakonitih zamudnih obresti, a le od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Prepoved obrestovanja občasnih denarnih terjatev pa se ne nanaša na plačilo zakonitih zamudnih obresti od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo (3. odst. 279. čl.). ZOR je v tem obsegu določil izjemo od načelne prepovedi obrestovanja občasnih denarnih terjatev, ki je v 1. odst. 279. čl. izrecno predpisana.
pogodba o izobraževanju (štipendiranju) - poslovna odškodninska odgovornost - pravna narava sklepa o ugotovitvi škode - aktivna legitimacija
Neizpolnjevanje oz. kršitev pogodbenih obveznosti iz pogodbe o štipendiranju, izobraževanju oz. izpopolnjevanju, v kateri je dogovorjeno tudi sankcioniranje nespoštovanja njihovih določb s strani ene pogodbene stranke, je potrebno šteti za škodo, ki nastane drugi pogodbeni stranki. V tem primeru gre za pogodbeno odškodninsko odgovornost kršitelja določb pogodbe proti drugi pogodbeni stranki.
V skladu z 72. čl. ZTPDR je dolžnost delodajalca, da ugotovi škodo in okoliščine, v katerih je nastala, njeno višino in povzročitelja. Če delavec s sklepom ugotovljene škode ne povrne, se sproži postopek pred delovnim sodiščem. Ker v takšnem sklepu tako ni odločeno o delavčevi pravici, obveznosti in odgovornosti v smislu 2. odst. 23. čl. in 2. odst. 80. čl. ZTPDR, delavec nima pravnega interesa za izpodbijanje takšnega sklepa.
Tožnica je imela pri toženi stranki sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom (4 ure dnevno - t.i. part time zaposlitev). Na podlagi aneksa k pogodbi o zaposlitvi z dne 30.9.1999 je bilo opredeljeno delovno razmerje krajše od polnega in sicer 25 ur na teden. Pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom se lahko sklene, če sta zanjo zainteresirana tako delavec kot delodajalec. Glede na vsebino pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom tožnica ne more uveljavljati v sodnem sporu več pravic, kot jih ima določenih v pogodbi.
Omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja po 36a. členu ZDR je odvisna od možnosti delodajalca, kar pomeni, da morajo pri delodajalcu obstajati objektivne okoliščine za uresničitev pravic delavcev, kot jih zagotavlja citirana določba. Delodajalec mora ukrepe za ohranitev zaposlitev uporabiti v fazi ugotavljanja trajno presežnih delavcev in morajo biti vključeni tudi v sam program. Ni pa možno teh ukrepov uporabljati po končanem postopku ugotavljanja trajnih presežkov. Delodajalec rešuje delovnopravni status delavca - invalida v programu razreševanja presežnih delavcev ob upoštevanju določb 1. in 3. odst. 36d. člena ZDR in ne z uporabo določbe 36a. člena ZDR.
ZPP člen 105, 108, 108/4, 339, 339/1, 105, 108, 108/4, 339, 339/1. ZPPreb člen 8, 18, 18/4, 8, 18, 18/4.
pomanjkljiv naslov tožene stranke - nepopolna vloga
Pri spremembi stalnega prebivališča pred vložitvijo tožbe, ki ni ustrezno registrirano v Centralnem registru prebivalstva, ne gre za nepopolno tožbo, da bi bilo zaradi nezmožnosti vročitve mogoče z njo postopati po 105. in 108. členu ZPP. Sodišče je v takšnem primeru glede na 4. odst. 18. člena Zakona o prijavi prebivališča dolžno obvestiti pristojni organ, ki uvede postopek za ugotavljanje dejanskega prebivališča, kar bo lahko imelo za posledico ugotovitev novega naslova stranke ali celo izbris iz Centralnega registra prebivalstva.
Zakonski pogoj za vštetje časa opravljanja kmetijske dejavnosti po 164. čl. ZPIZ/83 (na uporabo katerega napotuje 202. člen ZPIZ/92) je, da so bili prispevki za obdobje, za katerega se zahteva vštevanje v zavarovalno dobo, plačani. Za prijavo in odjavo kmetov za starostno zavarovanje kmetov v vtoževanem obdobju je bila pristojna prijavno-odjavna služba pri zdravstveni skupnosti, spremembo zavarovanja pa je moral javiti zavezanec. Ker je bila tožnica evidentirana kot družinski član, in niti ko je postala lastnica kmetije ni javila pristojnemu organu spremembe v zavarovanju oz. nosilcu zavarovanja, le-ta ni izdal odmerne odločbe za plačilo prispevkov za starostno zavarovanje kmetov.
Pravica do odpravnine delavcu, ki mu delovno razmerje preneha zaradi začetka stečaja, nastane šele z dnem uvedbe stečajnega postopka (stečajni postopek se je pričel po uveljavitvi ZJSRS-C), kar pomeni, da so izdatki iz naslova odpravnin stroški stečajnega postopka, saj gre za izdatek, ki je nastal zaradi stečajnega postopka. Takšnih terjatev v stečajnem postopku sploh ni potrebno posebej prijavljati in jih stečajni upravitelj mora izplačati že na podlagi zakona, pred oblikovanjem razdelitvene mase.
Zgolj pravnomočni sklep Računskega sodišča ne zadostuje kot dokaz, da je toženec plačila iz različnih naslovov kot izhajajo iz sklepa Računskega sodišča, prejel nezakonito. Čeprav je sklep Računskega sodišča RS pravnomočen, zavezuje le tožečo stranko, saj tožena stranka v postopku nadzora ugotavljanja nezakonitih izplačil pri pravni prednici tožeče stranke ni bila udeležena. Zato tožeča stranka nezakonitosti izplačil tožencu ne more dokazovati le posredno s sklepom Računskega sodišča, temveč bi morala predložiti konkretne listine, iz katerih bi bilo razvidno, iz katerih naslovov je bilo tožencu kaj izplačano. Šele tako bi sodišče lahko ugotovilo, ali so bili sklepi pravne prednice tožeče stranke, ki so bili podlaga za sporna izplačila, nezakoniti.
Ker je bil toženec zadnji tožnikov delodajalec in mu je izdal sklepe o prenehanju delovnega razmerja iz operativnih razlogov, mu je iz tega naslova in na podlagi določb zakona ter kolektivne pogodbe dolžan poravnati pripadajoče denarne obveznosti iz delovnega razmerja, to je zaostalo razliko plače, regres za letni dopust in odpravnino, do katere je upravičen kot trajno presežni delavec. Če se je toženec dogovoril, da določene obveznosti do prevzetih delavcev nosi tudi prejšnji tožnikov delodajalec, ki jih ni izpolnil, ima toženec zoper njega možnost podati regresni zahtevek, oz. morebitne razloge za ničnost ali izpodbojnost pogodb uveljavljati skladno z ZOR.
Ker je tožena stranka podala pobotno izjavo v dopisu, bi lahko šlo le za materialnopravni pobot. Tudi za tak pobot pa morajo biti izpolnjeni vsi pogoji iz 336. člena ZOR, poleg ostalih torej tudi zapadlost terjatev, ki si stopita nasproti. Tožena stranka pa v dopisu ni konkretno navedla nasprotne terjatve, s katero naj bi bil pobot opravljen, temveč je šlo po vsebini za pogojno pobotanje. Pobotanje, ki je zvezano s pogojem ali pa vezano na rok, pa ni dopustno.
Odločitev, da se sklep o izvršbi v dovolilnem delu razveljavi tudi glede upnikovih izvršilnih stroškov, za dolžnika ni neugodna, zato mu pravni red ne priznava pravnega interesa za pritožbo zoper takšno odločitev, ne glede na to, ali je odločitev sama po sebi pravilna ali ne.
Izvršilno sodišče je ravnalo prav, da z izpodbijanim sklepom ni odločalo o dolžnikovih stroških ugovornega postopka, saj bo glede na 2. odst. 62. čl. ZIZ o tem odločeno v pravdnem postopku, kjer se bo glede na končni izid pravde tudi izkazalo, ali so bili ti stroški potrebni ali ne.
Upnik v tem postopku uveljavlja zavarovanje nedenarne terjatve na vrnitev menice. Taka terjatev bi bila utemeljena, če bi upnik dokazal, da dolžnik nima (več) podlage za zadrževanje ali izpolnitev ter vnovčenje menice, da je torej odpadla podlaga (kavza) za izdajo menice.
Do remitenta lahko menični zavezanec uveljavlja vse ugovore, tudi iz temeljnega razmerja, na podlagi katerega je bila menica izdana.
Ker je tožeča stranka svoje blago hranila v prostorih toženca, ne drži ugotovitev, da med njima ni bilo nobenega obligacijskega razmerja. Med njima je bila namreč očitno sklenjena (vsaj) shranjevalna pogodba glede spornega blaga. Ena od obveznosti shranjevalca po tej pogodbi pa je tudi vrnitev stvari z vsemi plodovi in drugimi koristmi od nje. Če toženec blaga ne bi mogel ali hotel vrniti pa ima tožeča stranka na voljo odškodninski zahtevek, pri čemer bi morala za njegovo utemeljitev izkazati vse potrebne elemente odškodninske odgovornosti.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - izpraznitev in izročitev nepremičnin - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - primernost izvršilnega naslova
Ko je z izvršilnim naslovom dolžniku naložena obveznost, da upniku vrne nepremičnino v posest, ne more iti za drugo izvršbo, kot za izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine po 16. poglavju ZIZ.
Izvršilni naslov, s katerim je dolžniku naložena obveznost "vzpostaviti prejšnje zemljiškoknjižno stanje," ni primeren za izvršbo, saj v njem ni določena vrsta dolžnikove obveznosti do upnika.
ZPP (1977) člen 134, 134. ZOR člen 28, 28/1, 89, 89/1, 28, 28/1, 89, 89/1. ZPP člen 133, 133.
pooblaščenec za sprejem pisanj - vročanje - pooblastilo - konkludentna dejanja - vrnitev v prejšnje stanje
Zakon ne predpisuje posebne oblike za pooblastilo za sprejemanje pisanj. Voljo za sklenitev pravnega posla pooblastitve za sprejemanje pisanj lahko pooblastitelj izrazi tudi s konkludentnim ravnanjem.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je prav ravnanje direktorja dolžnika, ki je svoji ženi očitno izročil žig dolžnika - pravne osebe (saj dolžnik sploh ne zatrjuje, da bi imenovana prišla do žiga protipravno ali samovoljno), šteti kot konkludentno dejanje pooblastitve za sprejemanje pisanj.
Ker je tožnica uveljavljala denarne zahtevke in ni šlo za spor o prenehanju delovnega razmerja, uporaba 2. odst. 22. člena ZDSS ne pride v poštev. Z denarnim zahtevkom pa je tožnica v celoti propadla, zato ne pride v poštev niti 1. odst. 22. člena ZDSS in je potrebno pri odmeri stroškov postopka uporabiti določbe ZPP, kot jih je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje.
ZPP člen 141, 141/3, 209, 209/4, 141, 141/3, 209, 209/4.
mirovanje postopka - domneva umika tožbe
Iz vročilnice je razvidno, da je šlo pri vročanju vabila tožniku za nadomestno vročitev po pošti, vendar ni izkazano, ali je bila ta nadomestna vročitev opravljena na zakonit način (3. odst. 141. člena ZPP). Ker ni dokazano, da je bil tožnik na narok za glavno obravnavo v redu povabljen, je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je vabilo tožniku za omenjeni narok izkazano ter da so v obravnavanem postopku ponovno že drugič izpolnjeni pogoji za mirovanje postopka (4. odst. 209. člena ZPP). Zato je odločitev o ustavitvi postopka nezakonita.
plača - dokazno breme - regres za letni dopust - prenehanje delovnega razmerja - procesna predpostavka za tožbo
1. Neupoštevanje pravila o dokaznem bremenu, ki izhaja iz materialnih predpisov, pomeni zmotno uporabo materialnega prava.
2. Ker je v skladu z 11. čl. Zakona o evidencah na področju dela delodajalec dolžan voditi in hraniti evidenco o plačah, trajno hrambo knjigovodskih listin pa določajo tudi Slovenski računovodski standardi, je dokazno breme, da so bile delavcu plače dejansko izplačane in v kakšni višini, na delodajalcu, ki pa lahko ta dejstva dokazuje tudi z drugimi dokazi.
pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - napaka volje - razlaga pogodbe
Brezpredmetna pa je tudi toženkina trditev, da se ne ve, kdo je pogodbo podpisal za tožnico. To bi lahko bilo relevantno le glede prevzema obveznosti neupravičeno zastopanega oziroma glede vprašanja dejanske pogodbene volje tožeče stranke, ki ni sporna (prim. 88. člen ZOR), ne pa volje toženke.
Po določbi 281. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se mora namreč sodnik ob začetku glavne obravnave prepričati ali so prišli vsi povabljeni in ali so tisti, ki so izostali opravičili svoj izostanek. To pomeni, da mora presoditi, ali je tisti, ki je svoj izostanek opravičeval, za to navedel dovolj prepričljive razloge in jih tudi izkazal.
ZZVO člen 9, 9/1, 9/1-1, 9, 9/1, 9/1-1. ZTPDR člen 15, 15. SKPG člen 15, 15, 15.
prevzem delavca - pogoj
Prevzem delavcev k drugemu delodajalcu je nezakonit, če zanj niso izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Ker tožniki niso izpolnjevali pogoja opravljenega preizkusa znanja po zakonu o zasebnem varovanju in obveznem organziranju službe varovanja ter skladno s sistemizacijo delovnih mest novega delodajalca aktivnega znanja slovenskega jezika, bi bil prevzem nezakonit, kljub temu, da so bili izpolnjeni ostali pogoji po ZZVO in SKPGd.