Tožeča stranka predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni predložila dokazil o utemeljenosti svojega predloga, kot to določa 3. odst. 13. člena ZST, zato je sodišče prve stopnje predlog utemeljeno zavrnilo. V obravnavanem primeru ne gre za nepopolno vlogo v smislu 108. člena ZPP, zato sodišče prve stopnje ni nepravilno ravnalo, ker k predložitvi listin ni pozvalo tožeče stranke s sklepom, kot to za pomanjkljivo vlogo določa 108 člen ZPP. Vloga je pomanjkljiva, če je nerazumljiva, ali če ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala (zlasti če vloga nima dovolj prepisov ali prilog, če iz vloge ni mogoče razbrati, kaj stranka hoče, če je vloga nečitljiva, če je napisana v tujem jeziku, če ni označeno, na kaj se nanaša, če ni podatkov, da bi se lahko določila pristojnost, če je vlogo podpisal le pooblaščenec, pa ni priložil pooblastila). Tudi iz določbe 2. odst. 105. člena ZPP jasno izhaja, kakšna mora biti vloga, da se lahko obravnava, kar velja tudi za predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Predlog za oprostitev sodnih taks ni nepopoln, če stranka ne predloži dokazov za svoje trditve o slabem premoženjskem stanju v skladu s 3. odst. 13. člena ZST, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti, ali je predlog utemeljen ali ne. Naknadno predloženih listin o premoženjskem stanju v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati glede na izrecno določbo 13. člena ZST, da mora stranka dokazila predložiti skupaj s predlogom za oprostitev sodnih taks.
Drugi odstavek 1. tč. tarifne priloge k SKPgd se lahko nanaša le na znižanje izhodiščnih plač pod nivo, določen s tarifno prilogo, ne pa na znižanje plač, ki tudi po znižanju presegajo izhodiščne plače. Delodajalec in sindikat se zaradi ohranitve delovnih mest lahko pisno dogovorita o drugačni plačni politiki, vendar le začasno, za čas do šestih mesecev. Že iz umestitve te določbe v tarifno prilogo k SKPgd je očitno, da se Dogovor o drugačni plačni politiki lahko nanaša le na začasno znižanje plače pod nivo, določen s tarifno prilogo k SKPgd. Iz plačilnih list tožnika je razvidno, da je prejemal višjo plačo od plače po panožni kolektivni pogodbi. Zato je sodišče zmotno štelo, da bi tožena stranka plačo morala znižati po postopku in pod pogoji, ki jih določa tarifna priloga k SKPgd.
Neplačana preživnina se med dohodke družinskih članov za ugotavljanje premoženjskega cenzusa ne všteva le pod pogojem, da je preživninski upravičenec predlagal izvršbo (za pravnorelevantno obdobje - oz. v letu, za katero se ugotavlja premoženje) pri pristojnem sodišču.
Kadar je tožba v socialnem sporu vložena zoper dokončno odločbo pristojnega nosilca zavarovanja, stranka ni dolžna postaviti zahtevka, če pa ga je postavila, sodišče nanj ni vezano. Vendar to ne pomeni, da v skladu s 310. členom ZPP ne bi bilo dolžno odločiti o celotnem tožbenem zahtevku. Ker je v predmetni zadevi le delno ugodilo zahtevku tožnice, sodba pa sploh nima zavrnilnega dela glede bolniškega staleža po 7.12.2000, je pritožbo, ki se nanaša le na ta del, potrebno šteti kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe.
Sodišče bo v dopolnilnem postopku o bolniškem staležu odločilo po vsebini, četudi ni bilo izčrpano predsodno varstvo v smislu 82. in 83. člena ZZVZZ, ki sta se z uveljavitvijo 14. in 15. člena novele ZZVZZ od 1.1.2003 prenehala uporabljati, saj protiustavnih določb (ki sicer več ne veljata), tudi glede na stališče Ustavnega sodišča RS v odločbi U-I-279/2000 z dne 16.1.2003, ne bo smelo uporabiti.
ZPP člen 244, 244/2, 257, 287, 244, 244/2, 257, 287.
zaslišanje prič - pravočasnost ugovora
Čeprav zaslišanja dr. M. ni predlagala nobena od strank, ni prišlo do absolutne bistvene kršitve določb postopka, saj tožnik izvedbi tega dokaza ni oporekal. Sodišče je dokazni sklep sprejelo na obravnavi, na kateri tožnik ni bil navzoč, vendar pa je bila njegova pooblaščena odvetnica navzoča na naslednji obravnavi, na kateri je sodišče dr. M. zaslišalo. Iz obravnavnega zapisnika ne izhaja, da bi oporekala izvedbi navedenega dokaza in tudi ne, da bi imela pripombe na zapisnik, ki ga je podpisala. Vse ugovore v zvezi z izvedbo tega dokaza, torej tudi, da se o nameravanem zaslišanju dr. M. ni mogla pravočasno izreči, bi pooblaščenka tožnika lahko postavila na navedeni obravnavi, a jih ni, prav tako tudi ne v nadaljnjem postopku pred prvostopenjskim sodiščem (pripravljalne vloge, kasnejši narok), zato jih ne more uveljavljati šele v pritožbi.
prenehanje delovnega razmerja - sporazum - neopravičen izostanek z dela
V sklepu tožene stranke je bilo določeno, da tožnici sporazumno preneha delovno razmerje pri toženi stranki z določenim dnem. Ta sklep je bil izdan v posledici tožničine odstopne izjave (katere prejem je pisno potrdila tudi tožena stranka) in ima značaj pisnega sporazuma o prenehanju delovnega razmerja po 2. tč. 1. odst. 100. čl. ZDR. Če delavec do prenehanja delovnega razmerja krši delovne obveznosti, ima delodajalec pravico zoper njega začeti disciplinski postopek, če pa v tem obdobju neopravičeno izostane z dela zaporedoma 5 delovnih dni, mu lahko delodajalec v posledici tega dejstva izda sklep o prenehanju delovnega razmerja po 5. oz. 6. tč. 1. odst. 100. čl. ZDR kljub dogovorjenemu sporazumnemu prenehanju delovnega razmerja.
ZPIZ člen 141, 141/3, 169, 169/5, 141, 141/3, 169, 169/5.
invalidsko in pokojninsko zavarovanje - dodatek za pomoč in postrežbo - upravičenec
Tudi za pravico do dodatka za pomoč in postrežbo najtežje prizadetim upravičencem je odločilen datum dejanskega nastanka sprememb v zdravstvenem stanju, ne pa datum odpusta iz bolnišnice. Ta denarna dajatev iz 3. odst. 141. člena ZPIZ zavarovancem na podlagi 5. odst. 169. člena ZPIZ pripada od prvega naslednjega meseca po nastanku sprememb v zdravstvenem stanju.
vodstvo glavne obravnave - vabljenje strank na narok - preklic naroka
Tožena stranka ima pooblaščenca, za katerega je bilo vabilo izkazano, zato bi sodišče, tudi če se je toženec opravičil, moralo obravnavo opraviti, saj bolezen stranke praviloma ni razlog, da pooblaščenec ne pride na glavno obravnavo.
ZST člen 13, 13/1, 13/2, 13, 13/1, 13/2. ZPP člen 105, 105/2, 108, 108/1, 105, 105/2, 108, 108/1.
sodna taksa - plačilo - nepopolna vloga
Zmotno je stališče pritožbe, da bi moralo sodišče prve stopnje v primeru, kadar stranka k predlogu za taksno oprostitev ne predloži listin, postopati po določbah 108. člena ZPP, ki v 1. odstavku določa, da sodišče zahteva od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti, če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se obravnavala. Iz določbe 2. odstavka 105. člena ZPP izhaja, kakšna mora biti vloga, da se lahko obravnava, kar velja tudi za predlog za odložitev plačila sodnih taks. Glede na vsebino navedene določbe predlog za odložitev plačila sodnih taks ni nepopoln, če stranka ne predloži dokazov za svoje trditve o slabem premoženjskem stanju, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti, ali je predlog utemeljen ali ne.
Predloga za oprostitev plačila sodnih taks ni mogoče šteti za nepopolno vlogo, če stranka ne predloži dokazov za svoje trditve o slabem premoženjskem stanju, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti, ali je predlog utemeljen ali ne. Sodišče ne krši določb ZPP, če ne ravna v skladu z določbo 108. člena ZPP, ki določa, da sodišče zahtva od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti, če je nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se obravnavala.
ZOR člen 172, 172/1, 172, 172/1. ZDSS člen 5, 5/2, 5, 5/2.
odškodninska odgovornost - nedopustno ravnanje
Ker je tožnik pri strokovni službi Zavoda za zaposlovanje vložil zahtevo za priznanje pravice do denarne pomoči, ne pa za priznanje pravice do izplačevanja denarnega nadomestila do izpolnitve pogojev za upokojitev, strokovni delavki (svetovalki zaposlitve) ni mogoče očitati, da Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni zaprosila za podatke o pokojninski dobi. Ta podatek za priznanje pravice do denarne pomoči ni relevanten, razen tega tudi ni njena dolžnost, da bi strankam svetovala, kako bi se lahko z dokupom delovne dobe upokojile, temveč je dolžna nuditi strokovno pomoč predvsem glede zaposlitve. Ravnanje strokovne delavke torej ni bilo nedopustno, s tem pa tudi niso podani vsi potrebni elementi odškodninske odgovornosti zavoda.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu
Polžaste stopnice same po sebi niso nevarna stvar. Delodajalec ne odgovarja za škodo delavcem zaradi padca po stopnicah, če ni dokazana njegova objektivna ali krivda odgovornost za nesrečo.
ZDR (1990) člen 36e, 36e/1, 36e, 36e/1. ZGD člen 371, 371/1, 371/1-2, 371, 371/1, 371/1-2. ZPPSL člen 182, 182/1, 182, 182/1.
likvidacija - prenehanje delovnega razmerja - odpovedni rok
V primeru rednega prenehanja družbe po sklepu skupščine bi lahko z uporabo ekstenzivne razlage določb delovnopravne zakonodaje v zvezi s prenehanjem zaposlitve govorili le o operativnih razlogih za prenehanje delovnega razmerja delavcem. Pri tem pa delavcev ni mogoče neposredno izenačiti s presežnimi delavci in zato zahtevati od delodajalca izvedbe prav takšnega postopka, kot je predviden za trajno presežne delavce po ZDR. V tem primeru odpade potreba po posebnem postopku določanja trajno presežnih delavcev, njihovi primerjavi in zaščitenih kategorijah - in je torej analogna uporaba določb o presežnih delavcih lahko le omejena.
Ob upoštevanju določb mednarodnih pogodb delavcem ne more prenehati delovno razmerje že s sklepom skupščine o redni likvidaciji družbe, temveč ima delavec pravico do razumnega odpovednega roka. V tem primeru je še najustreznejša analogna uporaba določb o odpovednem roku za trajno presežne delavce.
V primeru prostovoljne likvidacije družbe, za katero ZGD predpisuje postopek, ne pride v poštev uporaba določbe 182. člena ZPPSL, ki napotuje na smiselno uporabo določb stečajnega postopka, saj ZPPSL velja le za primere prisilne likvidacije.
Pojem "tretjega" iz 2. in 4. odst. 177. čl. ZOR ne zajema oseb, ki so solidarno odškodninsko odgovorne po 207. čl. ZOR. V pravdi med oškodovancem in eno izmed solidarno odškodninsko odgovornih oseb iz 207. čl. ZOR tako ni moč upoštevati ugovorov te osebe, ki se tičejo razmerja med več solidarno odškodninsko odgovornimi subjekti (prim. 207. čl. in 3. odst. 206. čl. ZOR). Tožena stranka zato ne more v okviru uveljavljanja oprostitvenega razloga po 2. odst. 177. čl. ZOR uspeti z ugovori, češ da prisotnost kabla v območju izkopa ni bila označena, da delavec tožene stranka na kabel ni bil opozorjen, da zakoličba izkopa ni bila v redu, ali da morda ni bila seznanjena z lokacijskim dovoljenjem.
Kolektivna pogodba za tekstilno industrijo Slovenije člen 53.
kolektivna pogodba - dodatek k plači - dodatek za nepredvideni delovni čas
Podlago za dodatek za nepredvidljiv delovni čas predstavlja pravilnik tožene stranke o spremembah in dopolnitvah pravilnika o vrednotenju dela in prejemkih delavcev z dne 7.1.1994. Ta dodatek se mesečno obračunava za določena delovna mesta. Dodatek je določen s pravilnikom, ki je v skladu z določbo 53. člena KP za tekstilno industrijo Slovenije. Ta dodatek ni sestavni del osnovne plače, saj bi ga sicer tožena stranka moral vključiti v samo vrednotenje delovnega mesta in bi takšna osnovna plač morala biti zapisana v pogodbi o zaposlitvi.
Tožena stranka je sodišču sporočila, da je tožnici plačala regres, ki je predmet tožbenega zahtevka, tožeča stranka pa je takoj nato tožbo umaknila. Ker je tožeča stranka ravnala v skladu z določbo 1. odst. 158. člena ZPP, saj je tožbo umaknila takoj, ko je zvedela, da je njen zahtevek izpolnjen, se šteje, da je tožena stranka v sporu propadla, zato mora po določbi 154. člena ZPP povrniti tožeči stranki njene stroške postopka.
ZTPDR člen 15, 17. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 15.
razporeditev na drugo delovno mesto - prevzem delavca k drugemu delodajalcu - zakonitost prevzema
Če je delavec nezakonito razporejen na drugo delovno mesto (ker za to niso izkazane nujne potrebe delovnega procesa po 17. členu ZTPDR, saj prihranek pri potnih stroških tožnice ni nujna potreba delovnega procesa in zakonit razlog za razporeditev), je tudi kasnejši prevzem s tega delovnega mesta k drugemu delodajalcu nezakonit.
ZPPSL člen 143, 143/3, 143, 143/3. ZZK člen 21, 86, 86/1, 86/1-3, 21, 86, 86/1, 86/1-3.
vpis lastninske pravice - zemljiškoknjižna listina - prodajna pogodba - stečajni postopek - izločitvena pravica
Predlagatelj je moral v skladu z ZPPSL svojo izločitveno pravico prijaviti v stečajnem postopku. Če stečajni upravitelj priznava izločitveno pravico in te pravice ne prereka noben izmed upnikov, izda stečajni senat sklep, s katerim stečajnemu dolžniku naloži, da izroči upniku del premoženja, na katerem obstoji izločitvena pravica, če o takšnem zahtevku še ni bilo odločeno s pravnomočno odločbo; tak sklep stečajnega senata je izvršilni naslov (3. odst. 143. čl. ZPPSL). Na podlagi takega sklepa bi lahko predlagatelj zahteval vknjižbo lastninske pravice v njegovo korist. Sodišče dovoli vpis, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določa 86. čl. ZZK, med drugim, če so predložene listine, ki so predpisane za vpis, in če so priloženi dokazi o izpolnitvi obveznosti po posebnih predpisih (3. tč. 1. odst. 86. čl. ZZK). Poseben predpis je v konkretnem primeru ZPPSL, ki ureja način prijave izločitvenih pravic in izročitve premoženja, na katerem obstoji priznana izločitvena pravica, upniku. Glede na tako posebno ureditev izločanja premoženja, predlagatelj nepravilno meni, da je lahko podlaga za vpis kupoprodajna pogodba in aneks k njej, ker naj bi ta predstavljala zemljiškoknjižno listino v skladu z 21. čl. ZZK. Pogodba namreč ne more nadomestiti sklepa stečajnega senata kot pogoja iz 3. tč. 1. odst. 86. čl. ZZK o izpolnitvi obveznosti po posebnih predpisih.
Tožena stranka se je s pogodbo o medsebojni ureditvi razmerij zavezala, da bo pokrila negativni saldo na svojem stroškovnem mestu. Ker je tožeča stranka podpis te pogodbe pogojevala s sporazumnim prenehanjem delovnega razmerja, pogodba nima dopustne podlage in je nična. V delovnopravni zakonodaji je postopek v zvezi z nastankom in ugotavljanjem škode določen v 72. členu ZTPDR, zato bi tožeča stranka, če je menila, da so bile pri delu tožene stranke nepravilnosti, morala izpeljati postopek ugotavljanja odgovornosti tožene stranke za negativni saldo (škodo) v skladu s tem določilom. Drugačno ugotavljanje škode ali pogojevanje sporazumnega prenehanja delovnega razmerja z povrnitvijo škode ni zakonito.
Delavec v času trajanja delovnega razmerja ne more od delodajalca zahtevati razporeditve na drugo delovno mesto, za katerega meni, da izpolnjuje pogoje. Prav tako ne more uveljavljati samostojnega ugotovitvenega zahtevka, da izpolnjuje pogoje za zasedbo določenega delovnega mesta. To se lahko ugotavlja le v sporu o izbiri kandidata po 84. čl. ZTPDR.