• Najdi
  • <<
  • <
  • 41
  • od 50
  • >
  • >>
  • 801.
    VDS sklep Pdp 2246/2001
    20.2.2003
    DELOVNO PRAVO
    VDS02220
    ZDS člen 24.
    razporeditev na drugo delovno mesto
    Zmoten je zaključek, da Pravilnik o sistemizaciji nima pravne podlage niti v Zakonu o davčni službi niti v Zakonu o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti. Z aktom o sistemizaciji je mogoče predpisati za delovno mesto inšpektorja III višješolsko izobrazbo. Akt o sistemizaciji ni nezakonit, saj sprejetje Zakona o davčni službi ne pomeni, da ni dopustno z drugimi zakoni ali s podzakonskimi akti, konkretno tudi s Pravilnikom o sistemizaciji, določiti več vrst delovnih mest, tako posebej z visokošolsko kot tudi z višješolsko izobrazbo.

     
  • 802.
    VSL sodba in sklep I Cpg 247/2002
    20.2.2003
    obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
    VSL04441
    ZOR člen 820, 820/1, 822, 822/3, 820, 820/1, 822, 822/3.
    posredniška pogodba - provizija - odškodninska odgovornost
    1. Določilo 3. odst. 822. čl. ZOR ureja situacijo, ki se tiče ugovarjanega nesorazmerja med višino dogovorjene provizije na eni strani in vložkom dela posrednika (njegovo storitvijo) v pogodbenem razmerju na drugi strani. Za zahtevek iz 3. odst. 822. čl. ZOR tako niso značilne pomanjkljivosti storitve, ki se tičejo kvalitete storitve in so lahko podlaga odškodninskemu zahtevku po 820. čl. ZOR, pač pa ugovori, ki zadevajo obseg posrednikovega dela in truda. Odškodninskega zahtevka zato po prepričanju pritožbenega sodišča ni moč (avtomatično) presojati v okviru zahtevka po 3. odst. 822. čl. ZOR.

    2. Ž samo besedilo 1. odst. 820. čl. ZOR nakazuje, da mora v prvi vrsti (ne le za sklenitev temveč tudi) za objektivno možnost izpolnitve posredovanega pogodbenega razmerja skrbeti posrednik.

     
  • 803.
    VSL sklep I Cp 1389/2002
    20.2.2003
    stvarno pravo
    VSL48739
    ZTLR člen 75, 75.
    motenje posesti
    Odločitev o motenju posesti je dajatvena, zato je ugotovitev motenja le sestavni del odločitve, s katero je toženi stranki naložena vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja. To pomeni, da deli njeno usodo: če odpade potreba po restituciji oziroma vzpostavitvi prejšnjega posestnega stanja, odpade tudi potreba po ugotovitvi dejstva motenja posesti.

     
  • 804.
    VDS sklep Pdp 1660/2002
    20.2.2003
    DELOVNO PRAVO
    VDS02830
    ZPP člen 154, 154/1, 158, 158/1, 154, 154/1, 158, 158/1.
    umik tožbe - ustavitev postopka - stroški postopka
    Če tožena stranka med postopkom izpolni zahtevek, se šteje, da je spor v celoti izgubila, zato ima tožnica pravico do povrnitve potrebnih pravdnih stroškov, nastalih do trenutka izpolnitve obveznosti. To pravico ima tožnica tudi, če ni umaknila tožbe takoj po tem, ko je tožena stranka zahtevek izpolnila.

    Tožnica, ki ne umakne tožbe takoj potem, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, je dolžna toženi stranki povrniti samo tiste stroške, ki jih je tožena stranka imela po izpolnitvi obveznosti.

     
  • 805.
    VSC Sodba Cp 92/2002
    19.2.2003
    OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSCE00095940
    ZZZDR člen 12, 51, 52, 58, 59. ZOR člen 73.
    posojilna pogodba - verodostojnost priče - zunajzakonska skupnost

    Dogovor o posojilu sta pravdni stranki sklenili ustno. ZZZDR v I. odst. 12. čl. določa, da ima zunajzakonska skupnost za partnerja enake pravne posledice po tem zakonu, kot če bi sklenila zakonsko zvezo. Določilo II. odst. 52. čl. ZZZDR, veljavnega v času sklepanja posojilne pogodbe, pa določa, da zakonca lahko sklepata med seboj vse pravne posle, vendar je za veljavnost le-teh potrebno, da jih overi sodnik, razen, če gre za običajna in manjša darila. ZZZDR pa tudi določa, da premoženje (aktivno ali pasivno), ki ga zakonce pridobita z delom v času zakonske zveze, je njuno skupno premoženje (1. odst. 51. čl.), pri delitvi katerega se šteje, da sta deleža zakoncev enaka (I. odst. 59, čl.).

    Zato ustno dogovorjena posojilna pogodba med pravdnima stankama ni veljavna, zaradi toženkine neizpolnitve obveznosti pa ta kasneje tudi ni postala veljavna (čl. 73 ZOR). Tožnikovo posojilo (glede na določilo II. odst. 51. čl. ZZZDR) predstavlja (pasivno) skupno premoženje obeh pravdnih strank.

  • 806.
    VSL sklep I Cp 1783/2002
    19.2.2003
    DEDNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
    VSL48736
    ZDen člen 78, 78/1. ZDKG člen 9, 15, 15/2.
    dedovanje kmetijskih zemljišč - nepremičnina, vrnjena v denacionalizacijskem postopku - zaščitena kmetija - solastnina - določitev prevzemnika kmetije
    Če je zaščitena kmetija v solasti in eden od solastnikov umre, se za prevzemnika določi tistega zakonitega dediča zapustnika, ki je že solastnik zaščitene kmetije.
  • 807.
    VSL sklep III Cp 2488/2002
    19.2.2003
    STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL47671
    ZPPSL člen 60, 60/2, 71, 71/1, 131, 60, 60/2, 71, 71/1, 131. ZZK člen 25, 46, 25, 46. ZIZ člen 257, 257/1, 260, 260/1, 260/1-6, 257, 257/1, 260, 260/1, 260/1-6.
    predhodna odredba - predznamba - opravičba predznambe - zastavna pravica - ločitvena pravica - ločitveni upnik - potrjena prisilna poravnava
    S predhodno odredbo s predznabmo zastane pravice na dolžnikovi nepremičnini se zavaruje bodoča izterjava denarne terjatve, dokazne s kvalificirano javno listno, na podlagi katere je še ni mogoče zahtevati (prisilne izvršbe prvi odstavek 257. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju).

    Od vknjižbe zastavne pravice se predznamba zastavne pravice razlikuje po tem, da učinkuje pod pogojem, da se predznamba opraviči. V takšnem primeru predznamba učinkuje kot vknjižba že od trenutka vložitve predloga za predznambo (določbi 25. in 46. člena Zakona o zemljiški knjigi).

    Upnik ima v postopku prisilne poravnave položaj ločitvenega upnika, če je pred začetkom postopka prisilne poravnave pridobil pravico, na podlagi katere ima pravico do plačila svoje terjatve iz določenega dolžnikovega premoženja pred poplačilom drugih upnikov.

    Ena izmed ločitvenih pravic je tudi zastavna pravica.

    Upnica je z opravičbo predznambe zastavne pravice več kot dva meseca pred izdajo sklepa o začetku postopka prisilne poravnave v razmerju do doložnice pridobila zastavno (to je ločitvenoI) pravico, na katero potrjena prisilna poravana nad dolžnico nima nobenega pravnega učinka (drugi odstavek 60. člena Zakona o prisilni poravnai, stečaju in likvidaciji).

     
  • 808.
    VSL sklep I Cp 14/2003
    19.2.2003
    civilno procesno pravo
    VSL47368
    ZPP člen 112, 112/6, 318, 339, 339/2, 339/2-7, 112, 112/6, 318, 339, 339/2, 339/2-7.
    zamudna sodba - odgovor na tožbo
    V primeru, ko za obravnavanje vseh tožbenih zahtevkov ni pristojno isto sodišče, in je sodišče, kjer je bila tožba vložena, to v delu že poslalo v obravnavanje drugemu sodišču, ki je tožencu prvo vročilo tožbo, ne da bi ga poučilo, da pred njim ne teče postopek glede vseh uveljavljanih zahtevkov, je odgovor, ki ga je vložil toženec pri tem sodišču in je v njem nasprotoval vsem zahtevkom, šteti za pravočasno vložen tudi pri sodišču in zoper tiste zahtevke, ki se obravnavajo pred prvim sodiščem.

     
  • 809.
    VSC sodba Kp 4/2003
    18.2.2003
    kazensko procesno pravo
    VSC00887
    ZKP člen 371, 371/1, 371/1-5, 394, 394/1, 371, 371/1, 371/1-5, 394, 394/1.
    predlog za pregon - pravočasnost - čas storitve kaznivega dejanja
    Ker je kot datum storitve kaznivega dejanja zatajitve po I. odst. 215. čl. KZ določen 4.8.2001, oškodovana gospodarska družba pa je vložila kazensko ovadbo šele 21.1.2002 je predlog za kazenski pregon vložen prepozno. Razlogovanje sodišča 1. stopnje, da naj bi obdolženčev prilastitveni namen nastal kasneje, ne more biti upoštevno. Zato bi moralo sodišče 1. stopnje izdati namesto obsodilne oprostilno sodbo. Kršitev po 5. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP se upošteva po uradni dolžnosti.

     
  • 810.
    VSC sodba Kp 25/2003
    18.2.2003
    kazensko materialno pravo
    VSC01020
    KZ člen 41, 51, 51/3, 245, 245/1.
    odmera kazni - izrek pogojne obsodbe
    Ker je obtoženka izvrševala kaznivo dejanje poneverbe po 2. in 1. odst. 245. čl. KZ več kot pet let, prisvajanje denarja pa je spretno prikrivala z vodenjem dvojne blagajniške dokumentacije, prilastila pa si je kar 8.540.002,50 SIT, ji kljub odkritemu priznanju, in delni povrnitvi povzročene škode ter petletnemu časovnemu zamiku od storitve kaznivega dejanja ni mogoče izreči pogojne obsodbe.

     
  • 811.
    VDSS sodba Psp 214/2000
    14.2.2003
    SOCIALNO VARSTVO - KONCESIJE
    VDS02546
    ZSV člen 40.
    zdravstveno zavarovanje - obvezno zdravstveno zavarovanje - zdravstvene storitve - zobozdravstvene storitve - koncesija - stroški zdravljenja po izteku koncesijske pogodbe
    Skladno s 65. in 80. čl. ZZVZZ in 257. čl. Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja sklepa zavod pogodbe z zdravstvenimi zavodi in drugimi zavodi ter organizacijami in z zasebnimi zdravstvenimi delavci. Pri uveljavljanju pravic ima zavarovana oseba pravico do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda. V 23. čl. ZZVZZ so določene zdravstvene storitve, za katere je zavarovanim osebam z obveznim zavarovanjem zagotovljeno plačilo. To pomeni, da zavarovana oseba nima pravice do povračila stroškov za zdravstvene - tudi za zobozdravstvene - storitve, ki niso opravljene pri izvajalcu, s katerim ima zavod pogodbo. To izrecno določajo tudi Pravila v 257. čl., po katerem zavarovana oseba nima pravice do povračila stroškov zdravljenja, vključno z zdravili, tehničnimi pripomočki in prevozi, če so bile zdravstvene storitve opravljene v samoplačniški ambulanti.

    V zakonu in pravilih ni nobene podlage, da bi zavarovanec lahko uveljavljal od zavoda povračilo stroškov za zdravljenje komplikacije v primeru, ko je bilo primarno zdravljenje zoba s protetičnim izdelkom opravljeno pri dr. V. v času, ko je imel pogodbo z zavodom, zdravljenje komplikacije pa v času, ko le-ta pogodbe z zavodom ni več imel.
  • 812.
    VDSS sodba Psp 116/2002
    14.2.2003
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS02603
    ZPPPAI člen 7, 7/2, 8. ZPPPAI-A člen 2.
    pokojninsko zavarovanje - prenehanje delovnega razmerja - starejši delavec - stečaj delodajalca
    Ker tožnici delovno razmerje ni prenehalo na način, določen v 8. členu ZPPPAI, temveč zaradi uvedbe stečajnega postopka, poleg tega pa tudi ne izpolnjuje pogoja starosti po 2. odst. 7. člena novele ZPPPAI, njen zahtevek na priznanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji ni utemeljen.
  • 813.
    VDS sodba Pdp 1990/2000
    14.2.2003
    DELOVNO PRAVO
    VDS02316
    ZPP (1977) člen 101, 101/1, 101, 101/1. ZOR člen 210, 214, 210, 214.
    obseg vrnitve - zastopanje - prenehanje pooblastila
    Tožena stranka je prejela zneske, ki kljub označbi v plačilnih listah niso predstavljali vračila dokapitalizacije niti plačila stimulacije, zato je te zneske pridobila neupravičeno in brez pravne podlage. Skladno z 210. čl. in 214. čl. ZOR je dolžna te zneske povrniti, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema posamičnih mesečnih zneskov v plačilo do plačila.

    1. odst. 101. čl. ZPP/77, ki je veljal v času vložitve tožbe, je določal, da s prenehanjem pravne osebe preneha tudi pooblastilo, ki ga je pravna osega dala. Ker začeti postopek prisilne poravnave ne pomeni prenehanje pravne osebe, ostane v veljavi po začetku prisilne poravnave tudi pooblastilo, ki ga je pravna oseba ob vložitvi tožbe dala svojemu pooblaščencu.

     
  • 814.
    VSC sodba Cp 253/2002
    14.2.2003
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC01018
    ZOR člen 176, 176/4, 176, 176/4.
    odgovornost imetnika stvari - nevarna stvar
    Imetnik nevarne stvari je odgovoren za škodo, če je stvar (pištolo) izročil osebi, ki zaradi posebnega psihičnega stanja ni sposobna zakonito ravnati z orožjem. Tak primer je podan, če je pištola izročena osebi, ki več mesecev grozi s fizičnim obračunom z oškodovancem, nato pa pri obračunu resnično uporabi pištolo.

     
  • 815.
    VDS sodba Pdp 747/2002
    14.2.2003
    DELOVNO PRAVO
    VDS02372
    ZOR člen 210, 214, 210, 214.
    izplačilo
    Če delodajalec delavcu brez pravne podlage izplača določen znesek, od katerega so bili predhodno odvedeni davki in prispevki, pa se ugotovi, da ta znesek ni bil izplačan iz naslova plače (izvira pa iz delovnega razmerja), je dolžan delavec prejeti znesek vrniti (210. čl. ZOR) z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vložitve tožbe dalje, saj tožena stranka ni bila nedobroverna (214. čl. ZOR).

     
  • 816.
    VDSS sodba Pdp 1070/2001
    14.2.2003
    DELOVNO PRAVO
    VDS02186
    ZDR (1990) člen 57, 57/1, 58, 161, 163.
    regres za letni dopust - bolniški stalež - izraba letnega dopusta
    Če delavec zaradi daljše odsotnosti zaradi bolniškega staleža ne more izrabiti letnega dopusta po pravilih, opredeljenih v 58. členu ZDR, ne izgubi pravice do regresa za letni dopust. Ta pravica ni vezana na dejansko izrabo letnega dopusta, ampak na pravico do izrabe, ki pa jo delavec pridobi pod pogoji, določenih v 1. odst. 57. člena ZDR.
  • 817.
    VDS sklep Pdp 1429/2002
    14.2.2003
    DELOVNO PRAVO
    VDS02426
    ZST člen 8, 8/1.
    dovoljenost pritožbe - plačilo sodne takse za pritožbo - procesna predpostavka - fikcija umika
    Zaradi neplačila sodne takse za pritožbo oz. nepredložitve dokazila o plačilu sodne takse za pritožbo se pritožba ne šteje za umaknjeno. Plačilo sodne takse za pritožbo oz. predložitev dokazila o plačilu te takse ni procesna predpostavka za dopustnost pritožbe - tako je tudi stališče VS RS v sklepu opr. št. II Ips 404/2002 z dne 14.11.2002.
  • 818.
    VDS sklep Psp 269/2001
    14.2.2003
    socialno varstvo
    VDS02537
    ZPIZ člen 36, 36/1, 36/2, 36, 36/1, 36/2.
    delovno razmerje za določen čas
    Po 1. odst. 36. čl. ZPIZ se za svoje delo šteje delo na delovnem mestu, na katerega je bil zavarovanec trajno razporejen neposredno pred nastankom invalidnosti. Trajna razporeditev iz te zakonske določbe ne pomeni, da mora biti delavec v delovnem razmerju za nedoločen čas (ter da za svoje delo ni mogoče šteti dela za določen čas), marveč da se kot svoje delo obravnava delo, na katerega je bil zavarovanec trajno razporejen neposredno pred nastankom invalidnosti. Kratkotrajne razporeditve zaradi organizacijskih razlogov na drugo delo se ne štejejo kot svoje delo.

    Določba 2. odst. 36. člena ZPIZ, da mora zavarovanec opravljati svoje delo najmanj 2 leti v zadnjih treh letih pred nastankom invalidnosti, torej pred pričetkom invalidskega postopka, ne pomeni, da bi moral zavarovanec svoje delo iz 1. odst. 36. čl. zakona opravljati najmanj 2 leti v zadnjih treh letih pred nastankom invalidnosti. Zakon ne omejuje, koliko časa bi moral zavarovanec opravljati svoje delo iz 1. odst. 36. čl., pač pa z določbo 2. odst. 36. čl. omogoča le, da se v primeru, ko je zavarovanec neposredno pred uvedbo invalidskega postopka delal in bil v smislu delovnopravnih predpisov trajno razporejen na delovno mesto, na katerem so bili pogoji dela lažji, za svoje delo šteje tisto delo, na katerem je delal pred tem - in so bili pogoji težji - če je na njem delal najmanj 2 leti v zadnjih treh letih pred uvedbo invalidskega postopka.

     
  • 819.
    VDSS sodba Pdp 1238/2001
    14.2.2003
    DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VDS02358
    ZDR (1990) člen 57. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 53. ZDR člen 131.
    regres za letni dopust
    Regres za letni dopust pripada delavcu ne glede na to, ali je ta pravica opredeljena v pogodbi o zaposlitvi. Gre za pravico, ki izhaja neposredno iz kolektivne pogodbe, po novem ZDR pa je to pravica, ki izhaja iz zakona.
  • 820.
    VDS sodba Psp 304/2001
    14.2.2003
    socialno varstvo
    VDS02140
    ZPPPAI člen 6, 7, 7/2, 8, 6, 7, 7/2, 8.
    delovna doba pri delodajalcu
    Za priznanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji mora tožnica izpolnjevati vse pogoje iz 8. člena v zvezi z 2. odst. 7. člena ZPPPAI.

     
  • <<
  • <
  • 41
  • od 50
  • >
  • >>