ugotovitev vrednosti za plačilo sodne takse - nalog za plačilo sodne takse za sodno dejanje, pri katerem stranka ni navzoča - taksa za opomin
Če se s pravnim sredstvom odločba le deloma izpodbija, se vzame kot podlaga za plačilo takse za pravno sredstvo le vrednost izpodbijanega dela. Če stranka ni navzoča pri sodnem dejanju, za katerega mora plačati takso, ji pošlje sodišče najprej nalog brez opomina za plačilo takse.
Zmotno je pritožbeno stališče, da je treba pravico do revizije presojati po določbah ZPP, ki je veljal v času vložitve tožbe. V 1. odst. 498. člena ZPP (Ur. l. RS št. 26/99) je urejeno vprašanje, po katerem ZPP se vodi postopek po uveljavitvi tega zakona. Kot odločilno okoliščino je citirano določilo opredelilo čas, ko je bil postopek končan pred sodiščem prve stopnje. Če je bil namreč pred uveljavitvijo ZPP iz leta 1999 končan postopek pred prvostopenjskim sodiščem z izdajo sodbe ali sklepa, se postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih. V pritožbenem postopku in v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi se v takem primeru uporabljajo še določbe prejšnjega ZPP. Taka ureditev je logična, saj se prvostopenjska odločba lahko presoja le po postopkovnih pravilih, ki so veljala v času njene izdaje.
pravo intelektualne lastnine - civilno procesno pravo
VSL47359
ZAP člen 21, 56, 21, 56. ZASP člen 80, 101, 80, 101. ZIZ člen 10, 10. ZPP člen 76, 76/1, 81, 81/5, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 354/3, 384, 76, 76/1, 81, 81/5, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 354/3, 384.
kršitev avtorske pravice - avtorski honorar - sposobnost biti stranka - zavrženje tožbe
Iz trditvene in dokazne podlage ni mogoče povzeti ugotovitve, da je bila sklenjena avtorska pogodba. Takšna ugotovitev je protispisna in neobrazložena. Poleg tega avtorske pogodbe, ki naj bi bila sklenjena, ni v spisu. Opozoriti je zato treba na določbo 56. člena Zakona o avtorski pravici iz leta 1978.
Revizija zoper odločbe, izdane v postopkih zavarovanja, ni dovoljena.
postopek za delitev stvari in skupnega premoženja - napotitev na pravdo
Če je glede obsega skupnega premoženja že bilo odločeno s sodbo, ni podlage za uporabo določbe 3. odst. 118. člena ZNP, po kateri, v primeru spora o predmetu delitve oziroma velikosti njihovih deležev, sodišče skladno z 9. členom ZNP napoti udeležence na pravdo in postopek prekine.
sklenitev delovnega razmerja - podpis pogodbe o zaposlitvi
Po dokončnosti sklepa o izbiri med prijavljenimi kandidati (10. čl. ZTPDR) je delodajalec izbranemu kandidatu dolžan ponuditi v podpis pogodbo o zaposlitvi, s katero se v skladu s KP oz. splošnim aktom dogovorita o pravicah in obveznostih, ki se nanašajo na delovno mesto, za katero delavec sklepa delovno razmerje. Ta dolžnost delodajalca bi prenehala le, če bi se dokončni sklep o izbiri spremenil v individualnem delovnem sporu oz. z obnovo postopka pri delodajalcu.
Pri osnovi za izračun odpravnine po 36f. členu ZDR se upošteva tudi nadomestilo plače, ki ga invalid prejema zaradi dela na drugem ustreznem delu po določbah ZPIZ.
smrt stranke - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka
Od volje strank oz. dedičev je odvisen nadaljnji potek postopka, ki se je v predmetni zadevi nadaljeval že z dopisom sodišča tožnikovi vdovi, s katerim jo je pozvalo, da se izjasni, ali prevzame postopek v socialnem sporu. V primeru nadaljevanja postopka bi sodišče postopek lahko ustavilo le v primeru, če bi najprej ugotovilo pravo voljo dedičev, torej če bi se dediči izjasnili oz. bi bilo iz njihovega ravnanja mogoče zaključiti, da ne prevzamejo postopka.
pokojninsko zavarovanje - predčasna pokojnina - začasna odredba - zmotna uporaba materialnega prava
Skladno z 269. členom ZPIZ/92 lahko drugostopni organ toženca pravnomočno odločbo razveljavi ali spremeni tudi v primeru, če so bile očitno kršene materialne določbe zakona v škodo zavoda (toženca). Od okoliščin vsakega posameznega primera je odvisno, kdaj je očitana kršitev podana. Za tako kršitev gre, če je materialni zakon v formulaciji jasen in ga je mogoče razlagati in razumeti samo v enem smislu, uporabil pa se je v nasprotju s tem smislom ter v primeru, če je organ uporabil za pravno razmerje napačen materialni zakon ali, če je bil na podlagi dejanskega stanja napravljen očitno napačen pravni zaključek.
pokojninsko zavarovanje - dodatek k pokojnini - odmera pokojnine
Določbe Zakona o zagotavljanju socialne varnosti glede priznanja in odmere pravice do dodatka k pokojnini je potrebno razlagati tako, da je potrebno ugotoviti pogoje po 1. členu ZZSV in obenem opraviti tudi odmero po 3. oz. 4. členu ZZSV, torej mora biti dodatek finančno ovrednoten. V primeru ločenega obravnavanja priznanja pravice in odmere dodatka, bi lahko prišlo do situacije, da bi bila pravica priznana, čeprav bi bilo v odmernem postopku ugotovljeno, da je pokojnina, ki se izplačuje upravičencu, višja od odmerne osnove in da torej dodatek upravičencu ne gre.
V kolikor tožena stranka kot pravna oseba v roku 15 dni od prejema taksnega naloga ne plača dolžne sodne takse za odgovor na tožbo, je dolžna plačati poleg takse za odgovor na tožbo še kazensko takso.
Tožnika je sodišče prve stopnje spoznalo za odgovornega hujše kršitve delovne obveznosti malomarnega izpolnjevanja delovnih obveznosti. Iz obrazložitve sodbe niti iz obrazložitve odločbe disciplinske komisije in sklepa delavskega sveta ni razvidno, katere konkretne delovne obveznosti je tožnik malomarno izpolnjeval. V spisu ni niti opisa delovnega mesta tožnika niti opisa delovnih mest drugih delavcev, ki so oddajali in sprejemali blago v skladišču niti predpisov o materialnem in knjigovodskem poslovanju skladišča, tako da ni mogoče presoditi, ali je tožnik dejansko malomarno izpolnjeval svoje delovne obveznosti. V disciplinskem postopku se ugotavlja individualna odgovornost (krivda, malomarnost) delavca in delavca ni mogoče bremeniti le za objektivno ugotovljene nepravilnosti v skladišču.
družinska pokojnina - neupravičena obogatitev - verzija - tek zamudnih obresti
Sodišče je pravilno uporabilo določbe 214. čl. ZOR. Glede na navedeno zakonsko določbo je dejstvo, da naj bi bil toženec glede preplačila družinske pokojnine v dobri veri, pomembno le za določitev datuma, od katerega dalje tečejo zakonite zamudne obresti, ne pa za vprašanje utemeljenosti obrestnega zahtevka.
Spor o izročitvi medicinskih izvidov, ki teče pred okrajnim sodiščem, ni predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP, ker ne gre za pravico ali pravno razmerje, od katerega razrešitve bi bila odvisna odločba socialnega sodišča o predlogu za obnovo sodnega postopka. Medicinska dokumentacija predstavlja dokaz o obstoju ali neobstoju kakšnega pravnorelevantnega medicinskega dejstva, in ga lahko na podlagi predloga stranke pridobi socialno sodišče samo.
S fiktivno vročitvijo vabila na glavno obravnavo po 1. in 2. odst. 141. člena ZPP je šteti, da je vročitev v smislu 1. odst. 209. člena ZPP opravljena v redu. Zato je ob odsotnosti tožnice in na predlog tožene stranke sodišče na glavni obravnavi z izpodbijanim sklepom zakonito ugotovilo mirovanje postopka.
Smrt tujca v tuji državi zaradi udeležbe v tuji vojski ali kot posledica vojne v tuji državi ni riziko obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v sistemsko-pravni ureditvi R Slovenije. Zato je za odločanje o pravici do družinske pokojnine najprej potrebno razčistiti, ali je sploh mogoče šteti, da je bil pokojni nazadnje zavarovan pri slovenskem nosilcu zavarovanja.
Za vložitev revizije mora odvetnik vložiti novo pooblastilo. Pojem pravna sredstva obsega tako redna kot izredna pravna sredstva, zato zadostuje, da je v novem pooblastilu navedeno, da je odvetnik pooblaščen za vložitev pravnih sredstev.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-3, 23, 23/1, 23/1-3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 235, 235.
zdravstveno zavarovanje - povrnitev stroškov
Pri presoji vprašanja, ali se je tožnica s podpisom vnaprej pripravljene izjave o samoplačništvu odpovedala morebitnemu kasnejšemu uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja (plačilo zdravstvenih storitev iz obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja), je potrebno ugotoviti pravo voljo tožnice, ki mora biti pravno veljavno izražena, razumljiva, svobodna in resna. S tem, ko je tožnica podpisala vnaprej pripravljen obrazec o samoplačništvu, ni izrazila svoje prave volje, saj je bila ta podana v okoliščinah, ko toženec glede na tedanje stališče ni priznaval povračila stroškov v tožničinem primeru, razen tega pa se tožnica s podpisom izjave tudi ni odpovedala morebitnemu kasnejšemu uveljavljanju pravic iz zdravstenega zavarovanja.
Če tožnik vtožuje zastarano terjatev, to ne pomeni krivdnega ravnanja, saj sodišče upošteva zastaranje le na ugovor nasprotne stranke. Stranka, ki vloži tožbo za zastarano terjatev, računa s tem, da sodišče, če nasprotna stranka ne bo postavila ugovora zastaranja, le-tega po uradni dolžnosti ne bo preizkušalo ter upoštevalo. Zato ne gre za separatne stoške po 3. odst. 36. člena ZDSS, saj tožniku ni mogoče očitati krivdnega ravnanja.
nadaljevanje izvršilnega postopka - singularno pravno nasledstvo - - zapuščino brez dedičev - kaduciteta - odgovornost za zapustnikove dolgove -
Država, ki pridobi zapuščino brez dedičev (bona vacantia) na podlagi kaducitetne pravice, sicer ni dedič (univerzalni pravni naslednik), je pa singularni pravni naslednik, ki pridobi lastninsko pravico na zapuščini na originaren način. Za dolgove zapustnika pa odgovarja enako kot dedič, saj ima v vsem položaj dediča.
Da s pravnim naslednikom prvotno tožene stranke ne nastane novo obligacijsko razmerje, pač pa se nadaljuje prejšnje, vzpostavljeno z njegovim pravnim prednikom (2. odstavek 148. člena ZOR). Ne gre torej za primer, ko bi obligacijsko razmerje, iz katrega tožbeno pravico črpa tožeča stranka, nastalo šele v teku stečajnega postopka zoper družbenika prvotno tožene stranke, kot to zmotno meni pritožnik. Terjatve tožeče stranke zato ni mogoče šteti kot dolg stečajne mase. Terjatve tožeče stranke zato ni mogoče šteti kot dolg stečajne mase. Ne gre namreč za nastanek terjatve v teku stečajnega postopka po 133., 134. ali 135. členu ZPPS,ki se po 136. členu ZPPSL poplačuje upnikom kot strošek stečajnega postopka, torej v celoti in prednostno pred ostalimi upniki stečajnega dolžnika.
Take terjatve morajo upniki prijaviti v stečajnem postopku (1. odstavek 137. člena ZPPSL), v katerem se tudi preizkušajo (1. odstavek 141. člena v zvezi s 1. in 3. odstavkom 142. člena ZPPSL), kajti le v tem postopku lahko dosežejo upniki njihovo poplačilo. Upnik mora torej sodno varstvo svoje terjatve primarno uveljavljati v stečajnem postopku. Le v primeru, če je njegova terjatev v tem postopku prerekana, upnik lahko izkaže pravni interes za začetek ali nadaljevanje že začetega pravdnega postopka (primerjaj 1. odstavek 144. člen ZPPSL in 1. in 2. odstavek 181. člena ZPP).