solidarnostna pomoč - kolektivna pogodba - zapadlost
4. tč. razlage 40. čl. KPNd (Ur.l. RS, št. 81/00) je potrebno razumeti tako, da je nastanek zamude za izplačilo solidarnostne pomoči še vedno vezan na zahtevek upravičenca, res pa delodajalec lahko izplača solidarnostno pomoč ne glede na zahtevek upravičenca takoj, ko se stečejo pogoji zanjo (npr. na pobudo sindikata ali delavcev).
delovno razmerje za določen čas - transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas
Kadar delavec ostane na delu po poteku delovnega razmerja, sklenjenega za določen čas, mu delovno razmerje preide v delovno razmerje za nedoločen čas na podlagi zakona, ne glede na voljo strank. Zato ni odločilno sklicevanje tožene stranke, da tožnik za to delovno mesto nima ustrezne izobrazbe in da delovno mesto ni sistemizirano, saj je bil tožnik pri njej zaposlen zaradi začasno povečanega obsega del.
257. čl. ZPP določa, da lahko sodišče odločilna sporna dejstva ugotovi tudi z zaslišanjem strank. Sodno vabilo mora vsebovati navedbo, da se bo na naroku izvedel dokaz z zaslišanjem strank in da je lahko stranka, ki pride na narok, zaslišana, čeprav druga stranka ne bi prišla (čl. 261/2 ZPP). Ker iz spisa ne izhaja, da bi vabilo tožniku za narok za glavno obravnavo vsebovalo navedbe, ki jih opredeljuje 2. odst. 261. čl. ZPP in ker niso bili podani drugi razlogi iz 258. čl. ZPP za zaslišanje le ene od obeh pravdnih strank, bi moralo sodišče prve stopnje zaslišati tudi tožnika (toženo stranko po nasprotni tožbi). Ker tega ni storilo, to pa bi lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe, je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 1. odst. 339. čl. ZPP.
Delodajalec mora v programu prenehanja delovnih razmerij, kot eni od metod finančne reorganizacije, izrecno predvideti tudi delovna mesta, ki se ukinjajo, delovno razmerje pa lahko preneha le delavcem na teh delovnih mestih.
Tožena stranka se neutemeljeno sklicuje na to, da je v isto kategorijo uvrstila tiste delavce, ki jih je mogoče razporejati v skladu z zakonom, saj ne gre za postopek določanja trajno presežnih delavcev v skladu z ZDR, temveč za postopek v skladu z 51. členom ZPPSL. Primerjava tožnika z drugimi delavci na "podobnih" delovnih mestih je predvidena le v primeru določanja trajno presežnih delavcev, ne pa v primeru po 51. členu ZPPSL. Obeh postopkov ni mogoče mešati in uporabljati nekaterih določb iz postopka po ZPPSL, drugih pa iz postopka po ZDR (z dodatnim upoštevanjem določb kolektivnih pogodb).
ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3, 319, 319/3, 324, 324/3.
pobotni ugovor - izrek sodbe - terjatev
Terjatev tožene stranke (najemnina za poslovni prostor) bi sicer lahko izpolnjevala pogoje za pobotanje po 336. členu ZOR (istovrstnost, vzajemnost, dospelost, iztožljivost), vendar v obravnavani zadevi toženi stranki ni uspelo dokazati njenega obstoja. Zato je odločitev prvostopenjskega sodišča v zvezi s pobotnim ugovorom pravilna, kljub nekoliko neustrezni formulaciji izreka sodbe (odločitev, da pobotni ugovor ni utemeljen). Glede na določbo 3. odstavka 324. člena ZPP bi moral namreč izrek sodbe obsegati odločbo, s katero je sodišče ugodilo posameznim zahtevkom, ki se nanašajo na glavno stvar in stranske terjatve in odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljena zaradi pobota (3. odstavek 319. člena ZPP - po tej določbi v primeru, če je v sodbi odločeno o terjatvi, ki jo je tožena stranka uveljavljala z ugovorom zaradi pobota, postane odločba o obstoju ali neobstoju take terjatve pravnomočna).
Glede na določbe ZPP plačilo sodne takse za pritožbo v pravdnem postopku ni procesna predpostavka, saj ZPP konkretno opredeljuje primere, ko se plačilo sodne takse šteje za procesno predpostavko. To pomeni, da pravica do pravnega sredstva ni odvisna od plačila sodne takse in je sodišče prve stopnje zmotno na podlagi 8. člena ZST zaradi neplačila sodne takse (oz. zaradi nepredložitve potrdila o plačilu) štelo pritožbo za umaknjeno. Pravica do pritožbe je namreč ustavno zagotovljena pravica, zato je potrebno omejitve te pravice obravnavati zelo ozko.
Toženčeva odškodninska odgovornost tožniku kot njegovemu delodajalcu bi bila podana le v primeru, če bi bilo izkazano, da je škoda na tožnikovem tovornjaku nastala zaradi toženčevih ravnanj pri vožnji s tovornjakom, za katere bi mu bilo mogoče očitati malomarnost ali namen povzročitve škode.
ZPP člen 39, 39/2, 370, 370/2, 39, 39/2, 370, 370/2.
zavrženje revizije - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - obresti
Tožeča stranka je uveljavljala plačilo glavnice v znesku 600.000,00 SIT, zamudne obresti od tega zneska pa je uveljavljala le kot stransko terjatev. Skladno z 39. čl. ZPP se za ugotovitev vrednosti spornega predmeta vzame vrednost glavnega zahtevka, ne pa tudi vrednosti stranskih terjatev, če se te ne uveljavljajo kot glavni zahtevek. Zato je sodišče prve stopnje, upoštevajoč 2. odstavek 370. člena ZPP, revizijo zakonito zavrglo kot nedopustno.
ZPP člen 188, 188/1, 188/2, 188/3, 188, 188/1, 188/2, 188/3.
umik tožbe
Umika tožbe ni mogoče preklicati, tudi če je bil dan v zmoti. Umik tožbe učinkuje od trenutka, ko je podan, in je sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe dekleratorne narave.
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti člen 42, 42/4.
dnevnice za delo na službeni poti
Le če gre za bivanje in delo na terenu izven sedeža organizacijske enote in stalnega (začasnega) bivališča delavca, ob dodatnem pogoju, da ima delavec organizirano prehrano in prenočišče, je delavcu zagotovljena pravica do terenskega dodatka. Če ti pogoji niso izpolnjeni, mu ne pripada terenski dodatek, zato pa mu ne more pripadati niti dnevnica. Ker tožnik ni bival na terenu, temveč se je na delo vsakodnevno vozil, mu ne gre razlika med dnevnico in terenskim dodatkom.
ZDSS člen 17, 17/2, 17, 17/2. ZPP člen 108, 108/5, 108, 108/5.
zavrženje tožbe - nepopolna vloga
Skladno z določbo 2. odst. 17. člena ZDSS bi sodišče prve stopnje moralo tožnika povabiti in mu pomagati dopolniti vlogo tako, da bi obsegala vse, kar je treba, da se lahko obravnava. Šele če se tožnik neopravičeno na vabilo ne bi odzval, bi lahko postopalo po določbah o ravnanju z nepopolnimi vlogami v smislu določil ZPP in njegovo vlogo zavrglo.
ZPPSL člen 93, 93/1, 99, 99/1, 93, 93/1, 99, 99/1.
predujem
Stroški za izvedbo dokazov, ki jih stečajni senat izvede po uradni dolžnosti zaradi ugotavljanja višine dolžnikovega premoženja, ki bi prišlo v stečajno maso, v zvezi z ugotavljanjem procesne predpostavke za vodenje stečajnega postopka (1. odst. 99. čl. ZPPSL), so stroški do začetka stečajnega postopka in se na njih nanaša določba o predujmu iz 1. odst. 93. čl. ZPPSL.
Po določbi 22. člena SZ in 26. člena SZ lastniki stanovanj med drugim določijo tudi način plačevanja stroškov, ki gredo v breme lastnikov. Zato se podjetje za upravljanje, ki trdi, da je z enim izmed lastnikov sklenilo posebno pogodbo o upravljanju (ki določa 10 kraj nižje stroške upravljanja) ne more sklicevati, da je treba pri seštevanju deležev za dosego kvalificirane večine podpisov, upoštevati posebno pogodbo med upravnikom in enim izmed lastnikov stanovanj. Ta lastnik bi lahko pristopil k pogodbi, katero so podpisovali tudi drugi solastniki in na ta način izkazal svoje soglasje oziroma pristop k pogodbi o upravljanju. Ker pa tega tožeča stranka ni dokazala, nima aktivne legitimacije za vložitev tožbe.
ZDen člen 88, 88. ZLPP člen 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15. ZIZ člen 272, 272.
prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve - ničnost - vrnitev v naravi - začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve
V postopku odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe je moralo sodišče prve stopnje kot predhodno vprašanje s stopnjo verjetnosti ugotoviti, ali za parceli št. x in y obstoji dolžnost vrnitve po ZDen. Kot verjetno je ugotovilo, da je prva toženka v času uveljavitve ZDen in lastninskega preoblikovanja imela nepremičnine, katerih vrnitev zahteva tožeča stranka, v svojih osnovnih sredstvih, zaradi česar izostanek predlaganja začasne odredbe v skladu z določili II. poglavja ZLPP, pomeni, da denacionalizacijski upravičenec nima več pravice zahtevati vrnitve v naravi.
Zemljiškoknjižni postopek je v ZZK urejen tako, da je odločanje referenta v primeru, ko je vložen ugovor, le prva faza odločanja v sicer enotnem postopku na prvi stopnji, ki se konča z odločitvijo sodnika o ugovoru zoper sklep referenta. V tem ugovornem postopku pa mora sodnik preizkusiti tako ugovorne navedbe kot tudi, ali so podani pogoji iz 86. člena ZZK za vpis. Po 3. odst. 13. člena ZZK se terjatev, ki je zavarovana s hipoteko, označi s številom denarnih enot, na katero se glasi skladno z veljavnimi predpisi. Predlagatelj zato ne more uspešno predlagati, da se takšna terjatev vpiše v zemljiški knjigi v devizah, saj bi bil tak vpis v nasprotju z deviznimi predpisi.
dokaz o dolžnikovi lastnini - verodostojna listina
Ker sodišče s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine odloča tako o obstoju terjatve oziroma o utemeljenosti dajatvenega zahtevka (dokazno oceni verodostojno listino), obenem pa dovoli izvršbo za poplačilo te terjatve, ni mogoče dovoliti izvršbe, če nepremičnina (kot edino predlagano sredstvo izvršbe), še ni vpisana na dolžnika, sodišče torej sklepa o izvršbi ne more izdati. Upnik namreč še ni upnik v pravem pomenu besede, saj ne razpolaga z izvršilnim naslovom, je le upnik iz obligacijskega razmerja, ki pa ga 168. člen ZIZ nima v mislih.
Dogovor strank v najemni pogodbi, ki pooblašča toženo stranko, da v primeru kršitve pogodbe sama nastopi posest, ne izključuje protipravnosti takega ravnanja.
KZ člen 211, 211/1, 211, 211/1. ZKP člen 273, 273.
ugotovitev dejanskega stanja
Če očividka dogodka ni videla, da bi obtoženi snel z oškodovankinega vratu verižico, za katero je glede na njuno posebno razmerje verjetno izkazal, da mu jo je podarila, pa si je prav zaradi skalitve tega razmerja premislila, potem oškodovankini trditvi, da ji je takrat verižico ukradel utemeljeno ni mogoče verjeti.
ZKP člen 410, 410/1, 410/1-3, 410, 410/1, 410/1-3.
obnova kazenskega postopka - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
Sklicevanje na nesposobnost za storitev kaznivega dejanja zaradi posebnih psihičnih lastnosti obsojenca, ki bi jih potrdil izvedenec psihiater, ne more biti obnovitveni razlog iz 3. tč. 1. odst. 410. čl. ZKP.