Za izdajo začasnih odredb s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine za zavarovanje denarne terjatve, o kateri se odloča v upravnem postopku, je glede na določbo 3. odstavka 304. člena ZUP v zvezi s 302. členom ZUP alternativno pristojen upravni organ ali sodišče. Če se zavarovanje opravi po sodni poti, se uporabijo določbe ZIZ.
Iz trditev v tožbi, da je tožeča stranka sklenila pogodbo o nakupu delnic, ki jih je nato prvotožena stranka v stečajnem postopku znova prodala drugotoženi stranki, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka na razveljavitev pogodbe o prodaji med toženima strankama
STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL48462
ZZK člen 13, 66, 66/2. PVZK člen 21, 22.
zavarovanje terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - skupna hipoteka - zemljiška knjiga - vpis hipoteke - glavni zemljiškoknjižni vložek - stranski zemljiškoknjižni vložek
Skupna hipoteka ni zgolj navadna vsota zastavnih pravic na posameznih nepremičninah. Sodišče, kjer se vodi glavni vložek je zato pristojno tudi za posamezna procesna opravila, ki se nanašajo na stranski vložek.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - pravica do odkupa stanovanja
4. odst. 128. čl. SZ res določa, da postopek v primeru spora o upravičenosti zavrnitve sklenitve kupoprodajne pogodbe sproži prejšnji imetnik stanovanjske pravice v 15 dneh po zavrnitvi, vendar pa ta rok ni prekluziven, temveč le instrukcijski.
izterjava neplačane takse - zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse
1. Odločbo o odmeri takse sodišče izda le na zahtevo stranke. Sodišče ne more ob podani zahtevi stranke za izdajo odločbe o odmeri takse odmeriti višje takse, kot je stranki naloženo z nalogom, saj ne more odločiti v njeno škodo. 2. V pravdni zadevi, v kateri je tožeča stranka taks oproščena, toženčeva obveznost plačila dela taks za tožbo ne nastane že z dnem vložitve tožbe oziroma tedaj, ko sodišče izda sklep, s katerim tožnico plačilo taks oprosti, ta obveznost ne more nastati preden sodišče odloči s sodbo o zahtevku tožeče stranke.
Če se v opisu dejanskega stanja v obtožbi prepletata huda žalitev in zgroženost, gre pa za kolektivnega oškodovanca (vernike), ko tudi ni opisan pojem hude razžalitve, saj t.i. običajna razžalitev ne zadošča, ne gre za kaznivo dejanje nasilništva po 2. in 1. odst. 299. čl. KZ.
Iz sodnega registra je razvidno, da je direktorju A. Š. dne 26.1.2001 prenehalo pooblastilo za zastopanje tožene stranke. Čeprav je bila ta sprememba v sodni register vpisana šele 28.9.2001, velja datum prenehanja pooblastila, kot je naveden v registru in ne šele datum vpisa prenehanja pooblastila. To pomeni, da A. Š. dne 10.5.2001, ko je dal pooblastilo odvetniku B. L., ni bil več zakoniti zastopnik tožene stranke in da zato takšnega pooblastila ni mogel dati. Na podlagi tega pooblastila odvetnik B. L. ni mogel vložiti pritožbe v imenu tožene stranke, saj ga za zastopanje ni pooblastil zakoniti zastopnik tožene stranke, kar pomeni, da je pritožbo vložila oseba, ki te pravice ni imela. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 1. odstavka 351. člena ZPP pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.
Tožbo, ki ni bila prevedena v slovenski jezik v odrejenem 30-dnevnem roku, je sodišče na podlagi 4. odst. 108. člena ZPP zakonito zavrglo. V pritožbenem postopku predloženi dokaz o pravočasni naslovitvi prevoda tožbe na ZPIZ ni odločilen, ker glede na 1. in 2. odst. 112. člena ZPP velja vloga za pravočasno le, če je izročeno sodišču, preden rok izteče, oz. je vsaj zadnji dan izteka roka priporočeno oddana na pošto.
Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 35, 35-4.
solidarnostna pomoč - zasebni delodajalec
Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci v 4. točki 53. člena ne določa, da je do solidarnostne pomoči upravičen le delavec, ki je v daljšem bolniškem staležu zaradi poškodbe ali bolezni, dobljene na delu. Zato je do solidarnostne pomoči upravičen tudi delavec, ki se je poškodoval izven delovnega časa.
ZPIZ člen 46, 46-4, 46, 46-4. ZMEPIZ člen 34, 34/1, 36, 38, 34, 34/1, 36, 38.
pokojninsko zavarovanje - vrednostni papirji
Za vprašanje pravilnosti vnešenih podatkov v obrazec M-4/M-8 je pomembna ugotovitev, ali je šlo za izplačila, ki so bila delavcem izplačana po osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke (plače) po takratnih pravnih predpisih. Tega toženec v predsodnem postopku ni ugotavljal, temveč je svojo odločitev utemeljeval zgolj na obliki izplačila (vrednostni papirji) in namenu porabe (lastninjenje podjetja). Niti oblika izplačila niti namen porabe pa ne moreta biti kriterij za izločitev podatkov iz obrazcev M-4/M-8. Razen tega mora odločba skladno z 38. čl. ZME vsebovati konkretne podatke o zneskih, ki jih je potrebno popraviti v obrazcih M-4/M-8.
Imuniteta sindikalnega zaupnika se ne nanaša le na sindikalno dejavnost. Iz 51. člena KP za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter kovinsko in elektroindustrijo izhaja, da zoper sindikalnega zaupnika brez soglasja sindikata ni mogoče začeti disciplinskega postopka. Če sindikat soglasja ne da, lahko delodajalec sproži postopek pomirjanja (41. člen SKPgd), če pa ta ne pripelje do soglasja za začetek disciplinskega postopka zoper sindikalnega zaupnika, disciplinskega postopka ni mogoče zakonito uvesti.
Imuniteta člana sveta delavcev se ne nanaša le na delovanje članov sveta delavcev glede njegove aktivnosti v zvezi s članstvom v tem organu. Zato je potrebno 2. odst. 67. čl. ZSDU razlagati tako, da je potrebno v vsakem primeru pridobiti soglasje sveta delavcev za začetek disciplinskega postopka zoper njegovega člana. Če svet delavcev ne da soglasja, lahko pride do spora med delodajalcem in svetom delavcev, ki se razrešuje v skladu z določbami od čl. 99 do 106 ZSDU po pristojni arbitraži.
Ker je sodišče prve stopnje štelo, da tožena stranka ni bila dolžna pridobiti soglasje sindikata in sveta delavcev za začetek disciplinskega postopka zoper tožnika, je zmotno uporabilo določbo 51. čl. panožne KP in 2. odst. 67. čl. ZSDU.
ZLPP člen 31, 31/2, 31/2-4. ZPSPID člen 1, 1-12, 28, 28-8.
kolektivni delovni spor - izvrševanje kolektivne pogodbe - uslužbenski certifikat
Ker je država z zakoni v celoti uredila svojo obveznost, predlagatelji ne morejo uveljavljati dodatnih pravic iz obravnavanega naslova poleg pravic, ki jih iz naslova uslužbenskih certifikatov zagotavlja zakon. Zato je sodišče pravilno zavrnilo predlog na ugotovitev, da je nasprotna udeleženka RS kršila 4.alineo 2. odstavka 31. člena Zakona o lastniškem preoblikovanju podjetij, ker predlagateljem ni ponudila za odkup lastniških certifikatov delnic ali drugega premoženja RS (ali podjetij v njeni lasti). Pravilno je zavrnilo tudi predlog, naj navedeno nasprotni udeleženki naloži sodišče oz. naj nasprotna stranka izplača razliko med dejansko izplačanimi plačami in plačami po KPND z zakonitimi zamudnimi obrestmi, kot tudi podredni zahtevek, da je dolžna predlagateljem izplačati zakonite zamudne obresti od zneskov na cerifikatih. Nasprotna udeleženka je namreč s sprejetjem Zakona o prvem pokojninskem skladu RS in preoblikovnanjem PID za cerifikate izdala pokojninske bone v enakem nominalnem znesku, kot so bili izdani certifikati, z odlokom pa je zagotovila tudi dopolnilno premoženje za izdajo certifikatov.
invalidsko zavarovanje - delovni invalid - nadomestilo plače - razporeditev delovnega invalida na drugo ustrezno delo
Ker je bila tožnica na drugo ustrezno delo razporejena s sklepom o prerazporeditvi in je nato podpisala tudi aneks k pogodbi o zaposlitvi ter za to delo prejela plačilo, je s tem tudi izpolnila enega od pogojev, določenih za priznanje pravice do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu. Kot delovni invalid opravlja delo glede na preostale delovne zmožnosti, to je ustrezno delo (1. odst. 133. člena ZPIZ/92).
ZUP člen 218, 218/2, 218, 218/2. ZDSS člen 32, 32/1, 32, 32/1.
procesna predpostavka za tožbo
Če bi tožnik izkazal, da je pri tožencu vložil zahtevo za izdajo odločbe v zvezi z zatrjevano ustavitvijo izplačevanja obeh akontacij, o katerih toženčev prvostopenjski organ ne bi odločil in če bi postopal po določbah 2. odst. 218. čl. ZUP (molk prvostopenjskega organa) ter v primeru, če bi prišlo tudi do molka drugostopenjskega organa, po določbah 1. odst. 32. čl. ZDSS, bi bila podana procesna predpostavka za vložitev tožbe. Zato se njegova vloga, vložena po pooblaščenem odvetniku pri tožencu, imenovana pritožba ne more pojmovati kot akt, s katerim bi tožnik izpolnil procesno predpostavko za vložitev tožbe iz 1. odst. 32. čl. ZDDS, ki je določena za primer molka drugostopenjskega organa.
Poprava sodbe je mogoča, če gre za napake v imenih, v številkah ter za druge očitne pisne in računske pomote, za pomanjkljivosti glede oblike in za neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom ter v primeru, če se izvirnik in prepis sodbe ne ujemata glede kakšne odločitve, ki je vsebovana v izreku sodbe (1. in 3. odst. 328. čl. ZPP). Pri sodbi prvostopenjskega sodišča ne gre za katerega od teh primerov, pač pa za stanje, ko prvostopenjsko sodišče ni odločilo o delu zahtevka - ne v izreku ne v obrazložitvi - o katerem bi moralo odločiti s sodbo.
Ker postane pravnomočen le izrek sodbe, mora sodišče v izreku odločiti o celotnem zahtevku; če pa mu le delno ugodi, mora biti v izreku sodne odločbe (in ne le v obrazložitvi), navedeno, kateri del zahtevka je zavrnjen. V konkretnem primeru pa navedeni del obrestnega zahtevka v izreku sodbe ni vsebovan in v njem tudi ni navedeno, kako je sodišče o tem delu zahtevka odločilo ter o tem tudi v razlogih sodbe ni ničesar. Gre za stanje po 1. odst. 325. čl. ZPP, ko sodišče ne odloči o delu zahtevka.
146. čl. ZOFVI je omogočil nadaljnje opravljanje vzgojno - izobraževalnega dela učiteljem, ki niso izpolnjevali pogojev strokovne izobrazbe po 95. čl. ZOFVI (so pa te pogoje izpolnjevali glede na prej veljavne predpise). Citirani člen pa ne predstavlja pravne podlage za sklenitev novih delovnih razmerij teh delavcev za delovno mesto strokovnih delavcev, za katere je bilo zahtevana višja stopnja strokovne izobrazbe od tiste, ki so jo dejansko imeli.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - rok
Če stranka - tožnik vloži predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve v sporu o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja, mora sodišče po 2. odst. 19. čl. ZDSS odločiti brez odlašanja, najkasneje v treh dneh in pri tem ugotoviti, ali so podani pogoji za izdajo take začasne odredbe, ki so določeni v 272. členu ZIZ.
Kadar sodišče v socialnem sporu presoja pravilnost in zakonitost odločbe ZPIZ o pravicah iz invalidskega zavarovanja, lahko invalidnost in preostalo delovno zmožnost razčiščuje tudi z dopolnilnimi mnenji invalidske komisije. To ne pomeni kršitve načela kontradiktornosti niti pristranskosti ali neobjektivnosti mnenja invalidske komisije zgolj zato, ker je komisija organ tožene stranke.
Tudi v primeru enotnega materialnega sosporništva se lahko izda začasno odredbo prepovedi razpolaganja s premičnim premoženjem (avtomobilom) le zoper enega od sospornikov, če bi bil s tem dosežen namen zavarovanja, kar velja za primer, ko gre za zavarovanje denarne terjatve, ki se nanaša izključno na enega od enotnih sospornikov na pasivni strani zato, ker ima ta v posesti stvar, ki je predmet spora. S tem ni kršeno načelo najugodnejšega dejanja, ki izhaja iz 196. čl. ZPP. To načelo prepreči situacijo, da bi ob različnih procesnih dejanjih enotnih sospornikov prišlo do možnosti različnih sodnih odločitev, kar bi bilo v nasprotju s temeljno značilnostjo enotnega sosporništva (izdaje enake sodbe za vse enotne sospornike).
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe
Iz tožbe je razvidna utemeljenost vtoževanih zahtevkov, pri čemer je za takšno ugotovitev predvsem odločilno, da zatrjevana dejstva o neizpolnjenih denarnih obveznostih tožene stranke do tožnice iz naslova delovnega razmerja niso v nasprotju s predloženimi listinami ali z dejstvi, ki so splošno znana, zaradi česar so podani pogoji za izdajo zamudne sodbe.