ZPIZ člen 260, 260/1, 260, 260/1. ZDSS člen 23, 34, 23, 34. ZPP člen 274, 274.
invalidsko zavarovanje - pravni interes
ZPIZ/92 v 1. odst. 260. člena določa, da je zoper odločbo, izdano na drugi stopnji in zoper odločbo, izdano v reviziji, če je z njo odločba prve stopnje spremenjena, zagotovljeno sodno varstvo. Ker ima stranka na podlagi materialnega predpisa s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja pravico, da zahteva presojo zakonitosti dokončne odločbe pred socialnim sodiščem, zavarovancu ni potrebno izkazati pravnega interesa oz. pravne koristi. Ni mu mogoče omejiti oz. odvzeti pravice za vložitev tožbe zoper dokončno odločbo organa, ki je o pravicah zavarovanca odločal ob uporabi določb Zakona o splošnem upravnem postopku.
V skladu z 2. alinejo 7. odst. 25. čl. ZLPP delavci prosto razpolagajo z zneski za namen lastninskega preoblikovanja obračunanih in neizplačanih plač, od katerih so bili plačani davki in prispevki.
ZPIZ člen 123, 187. Statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji člen 55.
invalidsko zavarovanje - denarno nadomestilo za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - invalid
Pravico do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu je delovnemu invalidu II. ali III. kategorije mogoče priznati le, če mu zaposlitev ni zagotovljena pod predpostavko, da se je v 30-ih dneh od prejema dokončne odločbe ZPIZ prijavil pri pristojnem zavodu za zaposlovanje.
dokazovanje dejstev - listina, sestavljena v tujem jeziku - listine kot dokazi
Sodišče je kot odločilna dokaza za ugotovitev obstoja delovnega razmerja v času trajanja vsaj štirih let upoštevalo potrdili podjetja Z.P. d.d.. Pri tem ni upoštevalo, da gre za tuje listine, za katere glede dokazovanja veljajo posebna pravila. Zasebne listine (potrdili podjetja Z.P. d.d.) se morajo praviloma predložiti v izvirniku, nasprotna stanka pa se mora o pristnosti listine izjaviti. Če se oporeka pristnost listine, je treba pristnost dokazati, pri čemer je dokazno breme, da je listina pristna, na strani stranke, ki je listino predložila. V skladu z določbo 2. odst. 226. čl. ZPP mora stranka listini, ki je sestavljena v tujem jeziku, priložiti tudi overjen prevod. Tuja javna listina ima enako dokazno moč kot domača javna listina le v primeru, če je po predpisih overjena in če je podana vzajemnost, razen če ni z mednarodno pogodbo določeno kaj drugega (225. čl. ZPP). Ker sodišče prve stopnje teh pravil o dokazovanju ni upoštevalo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Tožena stranka kot ladjar je imela v skladu s pomorskimi predpisi le z nalogom za izkrcanje in vkrcanje pravico tožnika izkrcati kot poveljnika in vkrcati kot prvega časnika in to nemudoma, brez omejitev učinkovanja takega naloga (npr. po poteku določenega časa, ali dokončne odločbe o imenovanju oziroma razrešitvi oziroma vkrcanju) in s tem v zvezi od tožnika tudi pravico zahtevati izročitev pomorske knjižice za vpis. Izkrcanje in vkrcanje dejansko nista instituta delovnega, temveč pomorskega prava, vendar je v konkretni zadevi potrebno upoštevati predvsem ustrezne določbe pomorskega prava. Ker se je ugotovilo, da je bil tožnik poveljnik vlačilca, tega pa imenuje in razrešuje ladjar brez posebnih postopkov le z nalogom, instituti delovnega prava v zvezi z imenovanjem in razrešitvijo poveljnika ladje (vlačilca) niti ne pridejo v poštev.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 37, 37/2, 257. ZPP člen 339, 339/2-14.
zdravstveno zavarovanje - oploditev z biomedicinsko pomočjo - financiranje iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja - razlaga zakona - odločba Ustavnega sodišča - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče je sicer uporabilo 2. odst. 37. čl. Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki določa, da imajo ženske pravico do zunajtelesne oploditve in sicer do največ 4 poskusov v rodnem obdobju za vsak porod in pravilno ugotovilo, da je bila omejitev na 4 poskuse določena s spremembami pravil (objavljenimi v Ur. l. RS št. 39/96), ki so se pričele uporabljati 1.9.1996. Prav tako je pravilno ugotovilo, da je bila ta določba z odločbo Ustavnega sodišča RS, opr. št. U-I-204/98 z dne 30.9.1998, razveljavljena, kolikor velja tudi za poskuse zunajtelesne oploditve, ki so bili opravljeni pred 1.9.1996. Vendar je napačno zaključilo, da se poskusa zunajtelesne oploditve, opravljena v decembru 1997 in v maju 1998, ne vštevata v kvoto 4 poskusov, ki se financirajo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, saj je US RS v obrazložitvi navedene odločbe posebej opozorilo, da se v kvoto štirih poskusov, ki se financirajo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, vštevajo le poskusi, opravljeni po začetku uporabe 2. odst. 37. čl. Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (1.9.1996).
ZOR člen 210, 210. ZSV člen 40, 40/1, 40/2, 40/2, 40, 40/1.
neupravičena pridobitev - verzija
Denarni dodatek po Zakonu o socialnem varstvu (ZSV) je javnopravna dajatev, ki jo je mogoče pridobiti in izgubiti le na podlagi posamične upravne odločbe pristojnega izvajalca, ki je pri izvrševanju pravnih pooblastil glede pravic, obveznosti in pravnih koristi posameznika dolžan postopati po ZUP-u. Dokler odločba o priznani pravici v upravnem postopku ni spremenjena, odpravljena ali razveljavljena, ni pogojev za izdajo ugoditvene sodbe glede vračila izplačanih zneskov, tudi če bi bile izkazane spremenjene okoliščine oz. razlogi iz 40. člena ZSV, ker ne bi šlo za neupravičeno izplačilo na podlagi upravne odločbe, ki bi kasneje odpadla, kar je bistveno za verzijo.
Ker se je tožnica upokojila v letu 1998, ji je toženec pokojnino pravilno preračunal tako, da je upošteval negativno uskladitev pokojnin uveljavljenih v letu 1998 za - 15,23%. Pravna podlaga za to je podana v sklepu Upravnega odbora ZPIZ Slovenije (Ur. l. RS, št. 13/98) v zvezi z 21. členom novele ZPIZ/92. S to novelo je bil spremenjen 161. člen ZPIZ/92, ker bi bile sicer pokojnine, uveljavljene po 1.1.1998, višje od pokojnin, ki so jih zavarovanci z enako pokojninsko dobo in enako pokojninsko osnovo uveljavili do navedenega datuma.
Tožnici nista upravičeni do povračila stroškov disciplinskega postopka, saj jih s tožbo nista vtoževali, čeprav predstavljajo škodo, nastalo pred sodnim postopkom. Po končanem sodnem postopku teh stroškov ni mogoče priglasiti kot stroške pravdnega postopka v smislu 151. člena ZPP, ker niso nastali med postopkom pred sodiščem ali zaradi njega.
prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep - disciplinska obravnava
Tožnik se je v času uvedbe disciplinskega postopka nahajal v bolnišnici. Ker mu je bilo pisno gradivo v zvezi z disciplinskim postopkom poslano na naslov bolnišnice in vročeno preko njegove fizioterapevtke, bi to lahko predstavljalo bistveno kršitev disciplinskega postopka, če tožnik poslanega gradiva sploh ne bi prejel oz. pred obravnavo z njegovo vsebino ne bi bil seznanjen. Iz njegove izpovedbe izhaja, da je bil z zahtevo in z vabilom seznanjen, vendar na disciplinsko obravnavo ni mogel pristopiti, ker takrat zaradi zdravljenja ni imel izhoda. Zato je zmoten zaključek, da mu je bila s takšnim načinom vročanja bistveno kršena pravica do obrambe v disciplinskem postopku. Čeprav tožnik v času naroka disciplinske obravnave zaradi zdravljenja ni imel izhoda iz bolnišnice, je ostalo nerazčiščeno, če je sploh podal prošnjo pri pristojnih delavcih bolnišnice, pa mu izhod zaradi obravnave ni bil odobren oz. so bile za njegov neizhod podane druge okoliščine.
Ker je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da sta izpodbijana sklepa o prenehanju delovnega razmerja zaradi neupravičenih izostankov z dela zakonita in pravilna, se ni spuščalo v obravnavanje reintegracijskega in reparacijskega zahtevka, temveč je oba zavrnilo, pri čemer se do modifikacije tožbenega zahtevka (skrčitev reparacijskega zahtevka) ni opredelilo. Prvostopenjsko sodišče je ravnalo zakonito glede na določbo 1. odst. 23. člena ZDSS in zaradi neupoštevanja modifikacije tožbenega zahtevka ni zagrešilo absolutne bistvene kršitve postopka iz 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
pokojninsko zavarovanje - upravni postopek - obnova postopka - rok - zavrženje predloga za obnovo postopka
Obnovo predsodnega upravnega postopka je mogoče uspešno uveljavljati le, če so izpolnjene predpostavke iz ZUP-a, torej da je predlog za obnovo vložen v predpisanem objektivnem in subjektivnem roku in da je izkazan vsaj eden od obnovitvenih razlogov. Ker je bil predlog vložen po preteku 5-letnega objektivnega roka, je bil v predsodnem postopku zakonito zavržen.
Z 2. odstavkom 321. člena ZPIZ/92 je bila podaljšana veljavnost predpisov in splošnih aktov Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot pravnega prednika toženca (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje), dokler ne bodo sprejeti akti po 1. odst. 321. člena ZPIZ/92. Ker v času postopka še ni bil sprejet nov seznam telesnih okvar (3. odst. 152. člena ZPIZ/92), je potrebno uporabiti Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar (Ur. l. SFRJ št. 38/83 in 66/89), katerega veljavnost je bila skladno z 2. odst. 321. člena ZPIZ/92 podaljšana.
Upravičenci lahko zahtevajo izločitev iz tistega zapustnikovega premoženja, ki bi sicer, če izločitve ne bi bilo, spadalo v zapuščino po zapustniku. Če je zapustnik s svojim premoženjem pravno veljavno razpolagal za časa svojega življenja z darilno pogodbo za primer smrti, iz takega premoženja ni možno zahtevati izločitve, ker le - to preide na obdarjenca v trenutku smrti zapustnika in ne bi prešlo v zapuščino, četudi ne bi bilo zahteve po izločitvi.
Služnostna pravica se ustanovi zaradi potreb gospodujočega zemljišča zato okoliščina, ki se nanaša na služeče zemljišče za ugotovitev prenehanja služnosti ni relevantna. Upoštevajo se le tiste spremenjene okoliščine, ki se nanašajo na gospodujoče zemljišče. Pri ustanovitvi služnosti s sodno poravnavo ni nujno, da obstaja objektivna korist za nastanek služnosti - velikokrat nastane zaradi subjektivne koristi stranke v prid katere je služnost ustanovljena, ker gre pri sodni poravnavi za medsebojno popuščanje pravdnih strank.
lovska družina - prenehanje članstva - izpodbijanje sklepa - pravna sredstva - rok za vložitev tožbe
Ker je tožnik vložil pritožbo zoper sklep upravnega odbora tožene stranke, zoper katerega pa upoštevaje interne akte lovske organizacije ni bilo predvidenega pravnega sredstva, in zato zamudil rok za vložitev tožbe zoper navedeni sklep, v smislu 59. člena Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo njegovo nepravočasno vloženo tožbo.
SZ člen 129, 129/2, 129/3. ZSR člen 40, 40/1, 40/2, 50, 50/3, 97, 97/1. ZSR (1974) člen 16, 16/1, 16/2.
privatizacija stanovanj - hišniško stanovanje - imetnik stanovanjske pravice - pravica začasne uporabe - drugo primerno stanovanje - pravica do odkupa
Tožnik ni dokazal, da bi imel ob uveljavitvi SZ na hišniškem stanovanju stanovanjsko pravico. Na tem stanovanju je imel v posledici opravljanja hišniških del le pravico do začasne uporabe stanovanja po 40. členu ZSR iz leta 1982, zato ni upravičen do odkupa drugega primernega stanovanja po drugem in tretjem odstavku 129. člena SZ.
Po 128. členu ZD se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala socialno ali drugo pomoč družbene skupnosti, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Tak zahtevek dajalca socialne pomoči pa ni denarna terjatev do zapuščine, temveč dajalec pomoči s tem zahtevkom izloča iz zapuščine del premoženja, ki ga zapustnik zaradi prejete pomoči ni porabil za lastno preživljanje oziroma oskrbo. Za denarno terjatev do zapuščine gre le tedaj, ko dediči in dajalec pomoči sklenejo dogovor po 3. odst. 128. člena ZD.
izvršba na nepremičnine - dokaz o dolžnikovi lastnini - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo
Če nepremičnina, na katero je predlagana izvršba, v zemljiški knjigi ni vpisana kot dolžnikova lastnina, mora upnik v skladu z dol. čl. 168/III Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) predlogu za izvršbo priložiti (tudi) za vpis dolžnikove lastninske pravice pri tej nepremičnini primerno listino; če pa le-te ne poseduje, pa mora skladno z dol. čl. 168/V ZIZ izkazati oz. pokazati ustrezne aktivnosti v smeri uveljavljanja pravice do vpisa te lastninske pravice na dolžnika s tožbo. Čeprav upnik z zemljiškoknjižnim lastnikom ni (bil) v nobenem razmerju, mora tožbo po čl. 168/V ZIZ (bodisi na izstavitev oz. izročitev za vpis dolžnikove lastninske pravice primerne listine) vložiti tudi zoper njega, ker ima pravni interes, da se dolžnik vknjiži kot lastnik v zemljiško knjigo. Po iztožitvi listine doseže upnik položaj, kakršnega ureja dol. čl. 168/II in IV ZIZ.Pravno podlago za vložitev tožbe, s katero upnik zahteva vpis lastninske pravice na dolžnika zoper zemljiškoknjižnega lastnika, čeprav z njim ni v nobenem pravnem razmerju, mu torej daje dol. čl. 168/V ZIZ (in ne predpisi s področja stvarnega oz. obligacijskega prava).
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - izterjava preživnine - zastaranje - občasna denarna terjatev - preživninska terjatev
Posamezni preživninski obroki, s katerimi se črpa sama pravica do preživljanja, o kateri je bilo odločeno s pravnomočno sodbo, in ki zapadejo v bodoče, zastarajo v roku, določenem za zastaranje občasnih terjatev, torej v triletnem zastaralnem roku.