ZKP člen 367, 367/4, 398, 402, 367, 367/4, 398, 402.
pravica do pritožbe - oškodovanec
Oškodovanec je omejen že glede pritožbe zoper sodbo sodišča 1. stopnje; v nobenem izmed treh primerov pa nima pravice do pritožbe zoper sodbo sodišča 2. stopnje, zato se takšna pritožba zavrže kot nedovoljena.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 52, 52/2. Kolektivna pogodba za dejavnosti trgovine člen 53, 53/2.
stroški prevoza na delo in z dela - gospodarstvo - smiselna uporaba podzakonskega akta - trditveno in dokazno breme - eventualna maksima
Pritožbeno sodišče preizkuša zakonitost in pravno pravilnost sodbe sodišča prve stopnje glede na dejansko stanje, kot je obstajalo ob izdaji prvostopenjske sodbe, ker je bilo samo ta dejstva in dokaze mogoče vzeti za podlago sodbe. Dejstva, ki so nastala v zvezi s terjatvijo po trenutku, ko jih v postopku izdaje izvršilnega naslova (to je sodbe sodišča prve stopnje) ni bilo več mogoče upoštevati, je mogoče uveljavljati le z ugovorom v izvršbi. Če bo prišlo do prisilne izterjave, bo lahko tožena stranka zatrjevano izpolnitev obveznosti glede regresa za leto 2000 lahko uveljavljala kot ugovor zoper sklep o izvršbi. Po 8. točki 1. odstavka 55. člena ZIZ je mogoče ugovor zoper sklep o izvršbi vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo tudi v primeru, če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.
Tako SKPgd v določbi 2. točke 52. člena kot panožna Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije v določbi 2. točke 53. člena določata, da delavcu pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela. Noben zakonski ali podzakonski predpis za delavce v gospodarstvu ne določa, kakšna mora biti razdalja od stalnega prebivališča do delovnega mesta. Vendar pa je za delavce v državnih organih v 1. odstavku 2. člena Uredbe o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela delavcem in funkcionarjem v državnih organih določeno, da se stroški prevoza na delo in z dela povrnejo v višini stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, če je stalno ali začasno prebivališče zaposlenega od delovnega mesta oddaljeno več kot 1 km po najkrajši poti. Tako določilo se lahko smiselno uporablja tudi za delavce v gospodarstvu.
ZZZPB člen 58, 59, 59/3. Pravilnik o štipendiranju člen 35.
republiška štipendija - vloga za pridobitev štipendije - rok
Tožnik se je naknadno vpisal v II. letnik srednje šole, vendar pa je kljub potrdilu o šolanju, izdanem dne 10.11.2000, šele 11.12.2000 podal vlogo za priznanje pravice do republiške štipendije. Ker vloga ni bila oddana v 15-dnevnem roku, kot to zahteva 35. člen Pravilnika o štipendiranju, je tožnik vlogo vložil prepozno, zato je sodišče njegov zahtevek za priznanje republiške štipendije pravilno zavrnilo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS02401
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti odločbe - vrnitev štipendije - pogodba o izobraževanju - odstop od pogodbe
Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka, če sodišče v sporu o vračilu štipendije najprej ugotovi, da je šolnino za posamezno leto plačal delodajalec, kasneje pa glede plačila šolnine za isto leto ugotovi, da jo je plačal delavec sam.
Po določbi 10. člena ZTPDR izbere kandidata za delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi poslovodni organ oz. delodajalec. Na podlagi navedenega določila zakona ima direktor pravico, da si izbere vodstveno ekipo, ki bo delo vodila čimbolj uspešno. Zato je tožena stranka že po navedenem zakonskem določilu imela podlago za razporeditev tožnice z delovnega mesta vodja službe zavoda na drugo delovno mesto v skladu z njeno strokovno izobrazbo, znanjem in zmožnostmi.
Začasno odredbo po 85. členu ZDR/2002 lahko sodišče izda le v primeru, če sindikat nasprotuje odpovedi pogodbe o zaposlitvi in delavec pri delodajalcu zahteva zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi. To začasno odredbo bi bilo mogoče izdati tudi, če bi inšpekcija za delo v skladu z 227. členom ZDR/2002 zadržala učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi.
Določbe 115. člena ZDR/2002 nudijo posebno zaščito delavkam v času nosečnosti in je mogoče noseči delavki odpovedati pogodbo o zaposlitvi po predhodnem soglasju inšpektorja za delo, če so podani razlogi za izredno odpoved delovnega razmerja. Če je bila o tožničini nosečnosti tožena stranka obveščena, bi njeno ravnanje lahko pomenilo samovoljo, ko je tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi brez soglasja inšpektorja za delo kljub njeni nosečnosti.
Če delavec predlaga izdajo začasne odredbe, ko so že nastopili učinki odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zadržanje take odpovedi ni več mogoče, zato so možne vrste začasnih odredb, določene v 273. členu ZIZ (npr.: določitev plačevanja nadomestila plače delavcu, dokler traja spor o nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja).
ZPP člen 337, 337. Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 62, 62.
plača
Tožena stranka je v spornem obdobju zakonito za 20% znižala plače in sicer v skladu z 62. členom panožne kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo (Ur. l. RS, št. 12/91). Tožnik je izpodbijal le zakonitost postopka znižanja plač za 20% ter nikoli ni navajal prikrajšanja pod 80% nivo in tudi ni predložil dokazil, na podlagi katerih bi prvostopenjsko sodišče odločalo o prikrajšanju pri plači še po tem temelju. Zato je pritožbeno navedbo v tej smeri potrebno šteti kot pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.
ZPP člen 460, 460/1, 475, 475/1, 460, 460/1, 475, 475/1.
skupščina d.o.o. - arbitraža
Zahtevek na izpobijanje skupščinskih sklepov družbe z omejeno odgovornostjo je pravica, s katero družbeniki prosto razpolagajo. Zato lahko družbeniki s pogodbo določijo pristojnost domače arbitraže, za reševanje sporov o njihovih zahtevkih iz naslova izpodbijanja skupščinskih sklepov (1. odst. 460. člena ZPP).
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS02029
ZIZ člen 272, 272/2. ZDR člen 88, 88/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
Tožnik ni izkazal nastanka težko nadomestljive škode, saj bo v času odpovednega roka prejemal 100 % plačo, po izteku odpovednega roka pa se bo lahko prijavil kot iskalec zaposlitve in prejemal denarno nadomestilo pri zavodu za zaposlovanje. Tudi njegova navedba, da je starejši delavec (kar po določbi 201. člena ZDR/2002 sicer ni) ter da mora preživljati dva šoloobvezna otroka, ne da bi navedbo konkretiziral, ne zadostuje za utemeljitev začasne odredbe po tej predpostavki.
Do odpovedi pogodbe o zaposlitvi je prišlo zaradi prenehanja potreb po opravljanju določenega dela, zato ob izdaji začasne odredbe tožena stranka tožniku ne bi mogla zagotoviti dela, temveč bi mu morala plačevati le plačo, kar bi za toženo stranko nedvomno predstavljalo škodo.
ZPP člen 286, 286/1, 286/2, 286/4, 286, 286/1, 286/2, 286/4.
izpolnitev obveznosti - navajanje dejstev - predlaganje dokazov - prvi narok za glavno obravnavo - nova dejstva - novi dokazi
Tožena stranka bi morala glede zatrjevanih dejstev ponuditi dokaze najkasneje do konca prvega naroka za glavno obravnavo (286. čl. ZPP), česar pa ni storila. V postopku na prvi stopnji po vloženem odgovoru na tožbo tožena stranka sodišču ni predložila nobenih dodatnih vlog niti se ni udeležila naroka obravnave, na katerem je bilo razsojeno, čeprav je bila na narok pravilno vabljena. Zato se v pritožbi uveljavljeno novo dejstvo oz. predloženi novi dokaz, da je tožena stranka tožnici poravnala obveznost (brez sprejemljive obrazložitve, zakaj pisnega dokaza o izpolnitvi obveznosti takoj po izpolnitvi obveznosti ni predložila), ne more upoštevati.
ZPP člen 191, 191/1, 191/1-1, 195, 191, 191/1, 191/1-1, 195. Odvetniška tarifa člen 11, 11.
sosporništvo - dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - stroški postopka - nagrada odvetnika
Pooblaščenec je v imenu tožnikov vložil skupno tožbo zoper toženo stranko zaradi plačila odpravnine, zato imajo tožniki v zadevi, v kateri sicer vsak samostojno razpolaga s svojim zahtevkom, položaj navadnih sospornikov. Za presojo priznanja stroškov za njihovo zastopanje po pooblaščenem odvetniku je odločilno, da so s tožbo uveljavili zahtevke iz naslova iste dejanske in pravne podlage. Zato je pri odmeri stroškov potrebno izhajati iz določbe 11. čl. Odvetniške tarife ter priznane stroške za zastopanje prvotožnice v nadaljevanju ustrezno zvišati za 10 % za vsakega nadaljnjega tožnika.
Delavcem v državnih organih, ki so vojaške osebe, je do novele ZObr iz l. 2002 bilo mogoče izreči le enega od predpisanih disciplinskih ukrepov po ZDDO oz. ZObr. Kumulacija po obeh zakonih, tako po ZDDO (javni opomin, denarna kazen, prenehanje delovnega razmerja) kot po ZObr (odvzem čina, razporeditev na nižjo dolžnost), ni bila mogoča.
pozneje najdeno premoženje - oporoka - zakonito dedovanje
Stranke zapuščinskega postopka so tudi osebe, ki so se priglasile k dedovanju, pa jim dedna pravica ni bila priznana (to je osebe, ki menijo, četudi zmotno, da so dediči).
Dejstva, na katera tožnik opira svoj tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil. S presojo, ali so dokazi, ki jih tožnik ni predložil, ampak se na njih sklicuje (vpogled v spis), pa bi sodišče preseglo pooblastilo, ki mu ga nalaga omenjeno določilo. Utemeljenost tožbenega zahtevka pomeni, da dejanska tožbena podlaga oz. dejstva, navedena v tožbi, hkrati sestavljajo abstraktni dejanski stan določenega materialnopravnega predpisa, ki pogojuje nastop prav takšne posledice, kot jo v svojem sodbenem predlogu oz. tožbenem zahtevku predlaga tožeča stranka. Po drugi strani je tožba nesklepčna, če iz opisa dejanske tožbene podlage ne izhaja zahtevana posledica.
Da pa je takšno materialnopravno sklepanje sploh mogoče, morajo biti v tožbi navedena dejstva, na katera tožnik opira svoj sodbeni predlog oz. tožbeni zahtevek. Gre za procesnopravno predpostavko odločanja, ki vsebuje določilo 1. odst. 180. čl. ZPP o obligatornih sestavinah tožbe. Če je opis dejanske tožbene podlage pomanjkljiv (v tožbi niso navedena vsa odločilna dejstva, ki jih terja materilano pravo), je takšna tožba formalno pomanjkljiva, zato bo sodišče v takšnem primeru pozvalo tožnika, da tožbo dopolni z odločilnimi dejstvi (108. čl. ZPP).
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS02008
ZDSS člen 19, 19/1, 19/2. ZIZ člen 272, 272/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve
Tožena stranka je tožnika obvestila o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi. Izkazan je tudi poslovni razlog, ki je pogoj za takšno odpoved. Zato verjetnost tožnikove terjatve ni izkazana.
Če obstoj terjatve ni verjetno izkazan, začasne odredbe ni mogoče izdati niti na podlagi 1. odst. 19. čl. ZDSS. Ker ni razvidno, da bi tožena stranka v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ravnala samovoljno niti da bi tožniku v primeru neizdaje predlagane začasne odredbe nastala nenadomestljiva škoda, niso bili podani pogoji za izdajo začasne odredbe po uradni dolžnosti.
odpravnina - trajno presežni delavec - odpoved pravici do odpravnine - sklep o prenehanju delovnega razmerja
Delavec se lahko deloma oz. v celoti odpove pravici do odpravnine, ki mu gre kot trajno presežnemu delavcu, vendar pa mora biti taka izjava delavca jasna, nedvoumna in izrecna. Sklep o prenehanju delovnega razmerja ni dvostranski akt, zaradi česar določba o odpravnini v navedenem sklepu ne pomeni izraza volje delavca, temveč delodajalca. Delavčev podpis na sklepu potrjuje, da mu je bil sklep vročen, ne pa tega, da bi se delavec s tem odpovedal delu odpravnine, ki mu gre kot trajno presežnemu delavcu.
ZPIZ člen 228, 228/2, 228, 228/2. ZDoh člen 16, 16-2, 16, 16-2.
davek od plač - bolniški stalež
V skladu z 2. odstavkom 228. člena ZPIZ je osnova za obračun davkov in prispevkov za delavce, ki so v delovnem razmerju pri domačem izplačevalcu plače in so razporejeni na delo v tujino, plača, od katere se po posebnem zakonu plačuje davek od osebnih prejemkov. Zakon o dohodnini (ZDoh) v 2. alinei 16. člena določa, da je osnova za davek od osebnih prejemkov plača, dosežena z delom v tujini na podlagi delovnega razmerja, sklenjenega v državi, v višini plače za enaka dela v državi, zmanjšana za plačane obvezne prispevke za socialno varnost, če ni s sporazumom o izogibanju dvojnemu obdavčevanju določeno drugače. Zato je tožena stranka davke in prispevke za tožnika pravilno odvajala od bruto osnove plače za primerljiva dela v Sloveniji.
ZOR člen 67, 67/1, 148, 148/3, 149, 149/1, 997, 998, 67, 67/1, 148, 148/3, 149, 149/1, 997, 998.
poroštvo - oblika izjave
Čeprav ZOR za poroštveno pogodbo ne zahteva pisne oblike (primerjaj 997. člen ZOR v zvezi s 1. odstavkom 67. člena ZOR), sta pogodbeni stranki sklenili pisno pogodbo. Pač pa mora biti poroštvena izjava podana pisno (998. člen ZOR). Zakon ne določa načina, na katerega mora porok izdati pisno izjavo. Ta je lahko inkorporirana v sami poroštveni pogodbi.
Tožniku ni mogoče priznati pravne koristi, da vodi spor o vračilu davka, glede katerega je že pridobil izvršilni naslov, davčni obračun, z zahtevo za vračilo davka na dodano vrednost, je izvršilni naslov.