Tudi za tujce velja, da je treba takso plačati takrat, ko nastane taksna obveznost, v določbi 28. člena ZST pa je predpisan postopek izterjave, če je taksni zavezanec tujec, ki ni plačal takse in ne določa, da sodišče šele po končanem postopku taksnemu zavezancu tujcu izda sklep o plačilu takse.
Če pride do absolutnega zastaranja kazenskega pregona v pritožbenem postopku, se obsodilna sodba sodišča 1. stopnje po uradni dolžnosti spremeni v zavrnilno sodbo.
Če obtoženec, ki je bil obsojen z izpodbijano sodbo, med pritožbenim postopkom, ko o pritožbi še ni odločeno, umre, se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti razveljavi in se kazenski postopek ustavi.
negatorna tožba - varstvo lastninske pravice - tuj zračni prostor
Poseg v zračni prostor nad parcelo tožeče stranke predstavlja zanjo oviro pri izvrševanju lastninske pravice. Tožeča stranka ima zato za svoj zahtevek podlago v 42.členu ZTLR, ki daje lastniku stvari v primeru, ko ga nekdo tretji neutemeljeno vznemirja v njegovi lastninski pravici, legitimacijo za vložitev tožbe, s katero se zahteva, da vznemirjanje preneha.
zamudne obresti - dospelost - višina obrestne mere
1. Zmotno je stališče sodišča, da morata toženca, ki sta hipotekarna dolžnika, dopustiti plačilo terjatve, ki obsega poleg glavnice še zamudne obresti od vsakega plačila, ki ga je tožeča stranka - zavarovalnica opravila banki namesto kreditojemalca, saj je bila s tem zamuda določena, kot da gre za regresni zahtevek in ne za hipotekarno tožbo - zato je potrebno upoštevati določbo zastavne pogodbe, ki natančno določa rok zapadlosti in s tem začetek teka zamudnih obresti. 2. Dopusten je dogovor o višji obrestni meri zamudnih obresti, če bi prišlo do zamude s plačilom, saj ne gre za pogodbene obresti, ampak dogovorjeno višjo obrestno mero zamudnih obresti.
Tožnici je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana v času bolniškega dopusta zaradi rizične nosečnosti, kar je bilo toženi stranki znano. Določba 115. člena ZDR/2002 prepoveduje delodajalcu, da odpove pogodbo o zaposlitvi delavki v času nosečnosti, zato je sodišče ravnanje tožene stranke pravilno ocenilo kot samovoljno in ugotovilo, da je izpolnjen pogoj za izdajo začasne odredbe po 19. členu ZDSS. V času nosečnosti lahko delodajalec delavki odpove pogodbo o zaposlitvi le po predhodnem soglasju inšpektorja za delo, če so podani razlogi za izredno odpoved ali zaradi uvedbe postopka za prenehanje delodajalca.
razrešitev delavca s posebnimi pooblastili - razporeditev na drugo delovno mesto - prenehanje delovnega razmerja
Za imenovanje in razrešitev delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi je bil na podlagi 57. člena Zakona o podjetjih in 2. odst. 10. člena ZTPDR pristojen direktor podjetja. Ker je imel direktor podjetja na podlagi navedenih zakonskih določil pravico izbirati svoj vodstveni tim, je bil tožnik z odredbo direktorja dejansko razrešen s funkcije direktorja komericalne službe.
Za primer razrešitve bi prišla v poštev razporeditev tožnika na drugo ustrezno delovno mesto, ob smiselni uporabi določb 13. člena ZTPDR, če bi imela tožena stranka sistemizirano za tožnika ustrezno prosto delovno mesto. Ker tožena stranka za tožnika ni imela sistemiziranega drugega ustreznega delovnega mesta, oz. tožnik na drugo delovno mesto ni bil zakonito razporejen, mu je po razrešitvi z delovnega mesta direktorja komerciale lahko prenehalo delovno razmerje, saj je tako možnost predvidevala pogodba o zaposlitvi.
Ker pritožnica ni predložila takšnih dokazov, da bi nastal dvom v zapis na povratnici glede odklonitve sprejema, se po 95. členu ZUP šteje, da je bila dokončna odločba vročena na dan odklonitve sprejema. Sodišče je tožbo, vloženo po izteku roka, zakonito zavrglo.
Kasnejše poslabšanje zdravstvenega stanja (in s tem povezani izvidi), na katere se je v postopku pred sodiščem skliceval tožnik, so lahko le predmet novega postopka pri tožencu. Sodišče je pri presoji toženčevih odločb skladno s 30. členom ZDSS dolžno presojati stanje, kakršno je obstajalo v času izdaje izpodbijane dokončne odločbe toženca.
Čeprav kazenska ovadba ne more biti izključna podlaga za utemeljen sum, so to lahko ostale priložene listine, iz katerih je mogoče sklepati, da je obtoženka storila očitano kaznivo dejanje.
ZZZPB člen 58, 59, 59/3. Pravilnik o štipendiranju člen 35.
republiška štipendija - vloga za pridobitev štipendije - rok
Tožnik se je naknadno vpisal v II. letnik srednje šole, vendar pa je kljub potrdilu o šolanju, izdanem dne 10.11.2000, šele 11.12.2000 podal vlogo za priznanje pravice do republiške štipendije. Ker vloga ni bila oddana v 15-dnevnem roku, kot to zahteva 35. člen Pravilnika o štipendiranju, je tožnik vlogo vložil prepozno, zato je sodišče njegov zahtevek za priznanje republiške štipendije pravilno zavrnilo.
ZPP člen 141, 141/2, 209, 209/4, 141, 141/2, 209, 209/4.
mirovanje postopka - domneva umika tožbe
Četudi stranka ni seznanjena z vsebino sodne pošiljke, ker je ni dvignila v skladu z obvestilom vročevalca, se po 2. odst. 141. člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena. Če ima v takšnem primeru odsotnost stranke z glavne obravnave za posledico ponovni nastanek pogojev za mirovanje postopka, se šteje tožba za umaknjeno.
Tožnik je ob izdaji izpodbijane odločbe izpolnjeval pogoje za zasedbo delovnega mesta vodja izpostave. Okoliščina, da je tožnik kasneje diplomiral na Fakulteti za pomorstvo in promet in s tem pridobil visokošolsko izobrazbo, ne vpliva na določitev višjega količnika za plačo.
Tožnik se neutemeljeno sklicuje na to, da mu višji količnik pripada, ker vodi izpostavo in je z 20. členom uredbe predvideno, da izpostavo kot notranjo organizacijsko enoto vodi vodja, ki je višji upravni delavec. To naj bi pomenilo, da bi tožniku količnik za določitev osnovne plače moral biti določen v razponu, ki je predviden za višje upravne delavce. V skladu z 19. členom ZDDO višje upravne delavce imenuje vlada na predlog predstojnika, imeti morajo univerzitetno izobrazbo ali končano visoko strokovno šolo, če ni enakega programa za pridobitev univerzitetne izobrazbe. Tožnika vlada ni imenovala za višjega upravnega delavca, ob izdaji izpodbijane odločbe ni imel univerzitetne izobrazbe. Zgolj na podlagi dejstva, da vodi izpostavo, ki je oblikovana znotraj upravnega organa v sestavi, tožnik ne more zahtevati plače, ki gre višjim upravnim delavcem.
plače in drugi prejemki - glavnica - obresti - tožbeni zahtevek
Ni mogoče šteti, da gre za isti zahtevek zgolj zaradi tega, ker se oba vtoževana zneska nanašata na razlike v plači, ki izvirajo iz istega obdobja. To kaže že ugotovitev, da tožnica v enem postopku zahteva glavnico, v drugem pa obresti. Dejanske podlage zahtevka namreč ni mogoče omejiti zgolj na temelj (v konkretnem primeru plačilo razlike v plači za sporno obdobje), ampak zajema tudi vse ostale dejanske okoliščine, od katerih je odvisno, ali gre v resnici za istovetnost tožbenega zahtevka.
Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 70.
stroški prevoza na delo in z dela
70. člen panožne kolektivne pogodbe določa, da delavcu povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela pripada v primeru, če mu ta strošek dejansko nastane. Ta določba je neposredno uporabljiva, zato ni odločilno, da se je tožena stranka samostojno odločila, da bo te stroške izplačevala in pri tem ne bo preverjala, ali dejansko nastajajo. Komisija za razlago panožne kolektivne pogodbe je na svoji 6. seji sprejela razlago (Ur. l. RS št. 73/2000), da je dokaz, da je delavcu strošek dejansko nastal, njegova prisotnost na delu in podatek o stalnem oziroma začasnem bivališču, s katerim razpolaga delodajalec. Zato tožnici ni bilo potrebno še na drug način izkazovati, da so ji stroški v zvezi z delom nastali, saj je tožena stranka predložila dokaze o njeni prisotnosti na delu, razpolagala pa je tudi s podatkom o njenem prebivališču.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 52, 52/2. Kolektivna pogodba za dejavnosti trgovine člen 53, 53/2.
stroški prevoza na delo in z dela - gospodarstvo - smiselna uporaba podzakonskega akta - trditveno in dokazno breme - eventualna maksima
Pritožbeno sodišče preizkuša zakonitost in pravno pravilnost sodbe sodišča prve stopnje glede na dejansko stanje, kot je obstajalo ob izdaji prvostopenjske sodbe, ker je bilo samo ta dejstva in dokaze mogoče vzeti za podlago sodbe. Dejstva, ki so nastala v zvezi s terjatvijo po trenutku, ko jih v postopku izdaje izvršilnega naslova (to je sodbe sodišča prve stopnje) ni bilo več mogoče upoštevati, je mogoče uveljavljati le z ugovorom v izvršbi. Če bo prišlo do prisilne izterjave, bo lahko tožena stranka zatrjevano izpolnitev obveznosti glede regresa za leto 2000 lahko uveljavljala kot ugovor zoper sklep o izvršbi. Po 8. točki 1. odstavka 55. člena ZIZ je mogoče ugovor zoper sklep o izvršbi vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo tudi v primeru, če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.
Tako SKPgd v določbi 2. točke 52. člena kot panožna Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije v določbi 2. točke 53. člena določata, da delavcu pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela. Noben zakonski ali podzakonski predpis za delavce v gospodarstvu ne določa, kakšna mora biti razdalja od stalnega prebivališča do delovnega mesta. Vendar pa je za delavce v državnih organih v 1. odstavku 2. člena Uredbe o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela delavcem in funkcionarjem v državnih organih določeno, da se stroški prevoza na delo in z dela povrnejo v višini stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, če je stalno ali začasno prebivališče zaposlenega od delovnega mesta oddaljeno več kot 1 km po najkrajši poti. Tako določilo se lahko smiselno uporablja tudi za delavce v gospodarstvu.
ZKP člen 367, 367/4, 398, 402, 367, 367/4, 398, 402.
pravica do pritožbe - oškodovanec
Oškodovanec je omejen že glede pritožbe zoper sodbo sodišča 1. stopnje; v nobenem izmed treh primerov pa nima pravice do pritožbe zoper sodbo sodišča 2. stopnje, zato se takšna pritožba zavrže kot nedovoljena.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS02018
ZIZ člen 270, 273, 273/1, 273/1-2. ZDR (2002) člen 112, 112/1. ZZK člen 10, 20, 34.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca - zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - nevknjižena nepremičnina
Tožnica je dokazala verjetnost denarne terjatve, saj je delavec, ki poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neizpolnjevanja delodajalčevih obveznosti, upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov po 109. členu ZDR/2002 in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
Začasna odredba, s katero naj bi sodišče toženi stranki prepovedalo odtujitev in obremenitev nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, ni dopustna. Po Zakonu o zemljiški knjigi se v zemljiško knjigo vpisujejo pravice, opredeljene v 10. členu zakona, med katerimi tudi lastninska pravica in se ta pravica pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo. Ker tožena stranka še ni vknjižena kot zemljiškoknjižna lastnica na sporni parceli, ji ni mogoče z izdajo začasne odredbe prepovedovati razpolaganje s to parcelo.
URS člen 22, 35, 22, 35. ZDD člen 9, 9. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 266, 266/1, 266, 266/1, 266, 266/1.
začasna zadržanost z dela zaradi bolezni - dokaz
Delodajalec lahko za kontrolo bolniške odsotnosti delavca najame detektiva, vendar pa te pravice ne more neomejeno uresničevati. Zato je potrebno najti ustrezno ravnovesje med (ustavno) pravico delodajalca do pridobitve dokazov na eni strani ter ustavno pravico do zasebnosti delavca na drugi strani. Ob medsebojnem tehtanju ustavnih pravic je pritožbeno sodišče zaključilo, da dokaz tožene stranke, pridobljen s pomočjo detektiva, ne pomeni posega v tožnikovo ustavno pravico do zasebnosti.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS02177
ZTPDR člen 80, 80/2, 83, 83/1. ZOR člen 154, 154/1. ZRPJZ člen 15. Pravilnik o napredovanju v vrtcih in šolah v plačilne razrede člen 22, 22/1.
dejavnost vzgoje in izobraževanja - učitelj - napredovanje v višji plačni razred - plača - povrnitev gmotne škode - odgovornost delodajalca - sprememba delodajalca - podlage odškodninske odgovornosti - pasivna legitimacija
Sodišče se mora opredeliti do posameznih elementov odškodninske odgovornosti in ugotoviti, ali je tožena stranka s svojim ravnanjem, (neizdaja sklepa o uvrstitvi v 5. plačilni razred, kljub odločitvi sveta šole, da se ugovoru tožnice zoper uvrstitev v 2. plačilni razred s predlogom, da se jo uvrsti v 5. plačilni razred, ugodi) onemogočila, da bi tožnica, ki se je zaposlila na drugi šoli, pri novem delodajalcu prejemala višjo plačo.
Ker je tožnica od tožene stranke (prejšnjega delodajalca) zahtevala povrnitev škode po splošnih pravilih odškodninske odgovornosti, je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da tožena stranka v tem sporu ni pasivno legitimirana in bi tožnica razliko v plači lahko uveljavljala le od novega delodajalca, pri čemer bi morala predhodno izkazati, da je pri njem uveljavljala notranje varstvo skladno z 2. odstavkom 80. člena ZTPDR v zvezi z 1. odstavkom 83. člena ZTPDR.