ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZPP člen 339, 339/2-12, 339, 339/2-12. ZFPPod člen 27, 27/4, 29, 29/1, 37, 37/2, 27, 27/4, 29, 29/1, 37, 37/2.
izbris iz sodnega registra - odgovornost družbenikov - prehod obveznosti - res iudicata
Tožeča stranka ima za terjatev, ki jo vtožuje v pravdnem postopku že pravnomočen sklep o izvršbi zoper družbo, ki je bila izbrisana iz sodnega registra na podlagi določb ZFPPod. Po 4. odst. 27. čl. ZFPPod se v tem primeru šteje, da so družbeniki izbrisane družbe podali izjavo po 1. odst. 394. čl. ZGD, da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Ker gre v konkretnem primeru za prevzem dolga po samem zakonu in je obveznost izbrisane družbe prešla na družbenico na podlagi zakona, je prvostopenjsko sodišče odločalo o že razsojeni stvari.
ugovor zoper sklep o izvršbi - zaključek izvršilnega postopka - umik ugovora zoper sklep o izvršbi
Umik pravnega sredstva, med katera spada tudi ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi, mora biti izrecen. Nobeno zakonsko določilo ne daje podlage za domnevo oz. pravno fikcijo, da je dolžnik umaknil ugovor, če ni odgovoril na poziv sodišča ali umika ugovor.
1. Napaka v postopku pri presoji dokazov in pri uporabi pravil lovske družine, ki so odpravljene v tem pravdnem postopku, same zase ne pomenijo protipravnega ravnanja, ki je pogoj za odškodninski delikt. Za odškodninsko odgovornost mora zato biti poleg škode ter vzročne zveze ugotovljeno tudi krivdno ravnanje članov disciplinske komisije, ki mora biti protipravno. 2. Mrtvo divjad ni mogoče upleniti, zato tožnik srne ni uplenil in tako ni izpolnil znakov očitane mu kršitve.
ZOR člen 154, 155, 154, 155. ZGD člen 6, 6. ZIZ člen 271, 271/1, 271, 271/1.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - verjetno izkazana terjatev - višina škode
Upnica uveljavlja odškodninski zahtevek. Da bi bila njena terjatev verjetno izkazana, bi morala do stopnje verjetnosti izkazati vse tiste predpostavke civilnega delikta, glede katerih nosi dokazno breme. Če višine zatrjevane škode ne izkaže (v pritožbi celo sama pojasni, da višine škode še ne more natančno opredeliti), verjetnost terjatve ni podana. Pomanjkanja dejstev/trditev v zvezi z višino škode (ta naj bi bila v izgubljenem dobičku) tudi ni mogoče nadomestiti z dokaznimi predlogi.
Določitev pogodbene kazni zaradi neizpolnjevanja obveznosti, ki je rezultiralo v razdrtju pogodbe, pa je v nasprotju s prisilno določbo 3. odstavka 270. člena ZOR in zato nično, v kolikor se nanaša na neizpolnjevanje denarnih obveznosti (1. odstavek 103. člena ZOR) in kot tako ne more uživati sodnega varstva.
Začasno odredbo je mogoče izdati pred uvedbo sodnega ali upravnega postopka, med postopkom, kot tudi po koncu postopka, vse dokler ni opravljena izvršba (267. člen ZIZ). Kadar je izdana med sodnim postopkom, je sestavni del tega postopka, saj je za odločitev o njej pristojno sodišče, pred katerim teče postopek (drugi odstavek 266. člena ZIZ). V primeru, ko ni uveden pravdni ali kakšen drug postopek, pa postopek zavarovanja z začasno odredbo predstavlja samostojen postopek, v katerem mora sodišče odločiti tudi o stroških postopka po 38. členu ZIZ (239. člena ZIZ), torej po načelih, ki jih vsebuje ta člen, smiselno pa tudi po pravilih pravdnega postopka (15. člen ZIZ). Očitek sodišču prve stopnje, da je odločitev o stroških preuranjena, torej ni utemeljen.
trditveno in dokazno breme - plačilo - stroški telefonskih storitev
Sodišče pravilno navaja, da je materialnopravno izhodišče za presojo te zadeve določilo 2. odstavka 67. člena Zakona o poštnih, telegrafskih in telefonskih storitvah, ki določa, da je telefonski naročnik odgovoren za uporabo telefona, ki ga uporablja, in za plačilo telefonskih storitev, opravljenih s tem telefonom. Dokaz, ali so bile telefonske storitve opravljene s telefonom naročnika, je torej na strani PTT organizacije oziroma ponudnika telefonskih storitev. Če je tako, je telefonski naročnik odgovoren oziroma zavezan za plačilo teh storitev. Telefonski naročnik pa se lahko oprosti obveznosti, če dokaže nasprotno, oziroma da telefonske storitve niso bile opravljene preko njegove telefonske naprave ali pa v primeru, da je bila ta zlorabljena.
ZMZPP člen 90, 91. Konvencija o civilnem postopku (Haaška konvencija) člen 17. Konvencija o olajšanju mednarodnega pristopa k sodiščem (Haaška konvencija) člen 14.
tožniška varščina - mednarodni element
Haaška konvencija o olajšanju mednarodnega pristopa k sodiščem prepoveduje zahtevati varščino za pravdne stroške samo zato, ker je tožnik tujec.
sodna taksa - taksa za sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Tarifna številka 2 ZST ne predvideva taksne obveznosti za sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Določbe o taksni obveznosti za sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi pa ni mogoče analogno uporabiti.
Pogojev za izdajo začasne odredbe ni, če dolžnik z nobenim svojim ravnanjem ne povzroča verjetnosti, da bo izterjava upnikove terjatve onemogočena ali otežena.
Če se zahteva za obnovo kazenskega postopka sklicuje na že znana dejstva, ki naj bi se dokazovala z že znanimi pričami in predlaga zaslišanje dveh novih prič o že znanih dejstvih, je odločitev sodišča 1. stopnje o zavrženju zahteve pravilna.
skupno premoženje zakoncev - določitev deleža na skupnem premoženju - vpis v zemljiško knjigo - izstavitev zemljiškoknjižne listine - solastnina
Sodišče je ugotovilo, da spada nepremičnina v skupno premoženje bivših zakoncev in določilo deleže na tem premoženju. Tožeča stranka uveljavlja v pravdi tudi zahtevek na izstavitev ustrezne listine, da se bo njen delež na nepremičnini vpisal v zemljiški knjigi. Tudi o tem zahtevku mora sodišče vsebinsko odločiti, če je sklepčen. Kdo od dveh tožencev (bivši mož ali tašča) mora izstaviti listino, bo sodišče presojalo po pravilih zemljiškoknjižnega prava.
povrnitev škode - trk z divjadjo - stečina - odgovornost lovske družine - krivdna odgovornost
Tožeča stranka mora zatrjevati in dokazati, da je glede na konkretne razmere na območju, kjer poteka odsek ceste, kjer je prišlo do nezgode, bila tožena stranka dolžna v okviru ravnanja, ki ji ga nalaga 5. člen ZVLGD, dati ustrezno pobudo za postavitev prometnega znaka, ki opozarja na divjad na cesti, torej takega opozorilnega znaka, ki opozarja na približevanje posebno nevarnemu mestu, kjer divjad pogosto prehaja cesto. Dokazovati in dokazati bi torej morala, da je na tem mestu bil prehod divjadi pogost oziroma je tam bila stečina. Šele v tem primeru bi bilo mogoče zaključiti, da je bila toženkina dolžnost ukrepati in če ni, da je opustila z zakonom opredeljene ukrepe za preprečevanje škode po divjadi.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8, 371, 371/1, 371/1-8.
dokazna ocena listine - upravni postopek - dovoljen dokaz
Samo zaradi tega, ker so bile dokazne listine pribavljene v inšpekcijskem postopku zoper kasnejšo obdolženko, te listine ne morejo biti nedovoljen dokaz.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS02005
ZIZ člen 272, 272/1. ZDR člen 111. ZDR (2002) člen 216, 216/2. ZOR člen 50, 66.
zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba - začasno delo - občasno delo - obstoj delovnega razmerja - verjetnost obstoja terjatve - navidezna pogodba
Začasnega in občasnega dela (111. člen ZDR/90 oz. 216. člen ZDR/2002), ki se opravlja na podlagi napotnice pooblaščene organizacije, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, ni mogoče šteti za delovno razmerje. Faktično delovno razmerje se priznava, če gre za razmerje med delavcem in delodajalcem, ki ima vse elemente delovnega razmerja, le da med delavcem in delodajalcem ni prišlo do sklenitve pogodbe o zaposlitvi v pisni obliki. Kršitev določb o začasnem in občasnem delu, storjena s tem, da študentje (oz. dijaki) opravljajo stalno delo (ne le začasno oz. občasno), v ZDR/90 ni bila sankcionirana s priznanjem faktičnega delovnega razmerja. Nesprejemljivo je tudi sklicevanje na 66. člen ZOR oz. 50. člen OZ o navideznih pogodbah. Če je tožnica delo pri toženi stranki opravljala v skladu z določbami 111. člena ZDR/90, ni šlo za sklepanje navideznih pogodb za delo preko študentskega servisa, oz. tožnica ni bila zaradi zlorabe položaja tožene stranke prisiljena "fiktivno ohranjati status študenta". Zato verjetnost terjatve ni izkazana in ni pogojev za izdajo začasne odredbe vrnitve na delo k delodajalcu.
Stranka praviloma lahko predlaga podaljšanje že izdane začasne odredbe šele takrat, ko izkazuje nastanek konkretnih razlogov, ki podaljšanje opravičujejo. Ker je sodišče prve stopnje trajanje začasne odredbe, s katero je organizaciji za plačilni promet naloženo, da mora v zavarovanje tožničinih terjatev na računu tožene stranke zadržati sredstva v določeni višini do pravnomočnosti spora, podaljšalo še za 15 dni, ni utemeljeno še nadaljnje podaljšanje za 15 dni. Ob običajnem načinu vročanja in ob primerni tožničini skrbnosti glede paricijskega roka, je trajanje začasne odredbe primerno. V primeru, da bo tožnica ugotovila, da zaradi težav pri vročanju izdana začasna odredba ne nudi zadostnega varstva, pa bo lahko predlagala njeno podaljšanje.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS02006
ZDSS člen 19, 19/2. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZPPSL člen 51.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - prisilna poravnava - zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba - odločitev o začasni odredbi - rok - verjetnost obstoja terjatve
Izdaja sklepa o zavrnitvi začasne odredbe po izteku 3 dnevnega roka iz 2. odst. 19. člena ZDSS, ne pomeni bistvene postopkovne kršitve, saj je ta rok instrukcijske narave.
Tožnica ni navedena v seznamu delavcev, katerim je delovno razmerje v postopku prisilne poravnave prenehalo v okviru programa razreševanja presežnih delavcev. Zato bi se zahtevek za razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko štel za verjetno izkazanega. Za odločitev, da se v zadevi izda začasna odredba, zgolj izkazanost zahtevka še ne more zadostovati, saj bi morala biti poleg navedenega pogoja izkazana še ena izmed predpostavk iz 2. odst. 272. čl. ZIZ.
družinska pokojnina - zadnje zavarovanje - razveljavitev
Ker je mogoče zadnje obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v smislu 254. člena ZPIZ dokazovati le z ustrezno pravno listino - bodisi delovno knjižico ali potrdilom pristojnega nosilca zavarovanja, poslovanje sodišča s tujimi nosilci zavarovanja preko sodišč tuje države, pa bi bilo otežkočeno oz. povezano z nesorazmernimi težavami, je izpolnjen dejanski stan iz 3. odst. 35. člena ZDSS za razveljavitev dokončne upravne odločbe in vrnitev zadeve ZPIZ Slovenije v ponovno upravno odločanje.