znižanje plač pri zasebnih delodajalcih - premalo izplačana plača - preoblikovanje podjetja - zastaranje terjatve
Delodajalec je delavcem znižal plače v nasprotju s predpisanim postopkom po Splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo in Kolektivni pogodbi za gostinstvo in turizem, zato je delavec utemeljeno vtoževal razlike iz naslova premalo izplačane plače. V kolikor bi delodajalec izplačeval delavcem znižane plače v skladu s predpisanim postopkom po navedenih kolektivnih pogodbah, bi bila podana pravna podlaga, da bi se izdani certifikat iz leta 1996 uporabil samo v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja. Delavec glede prejetega certifikata ni podal soglasja za korporacijsko transformacijo, s sporazumom o prenehanju delovnega razmerja pa se tudi ni odpovedal razliki v plači, zato je upravičen do njegovega gotovinskega izplačila, ker so bile plače pri toženi stranki nezakonito znižane.
Obvestilo o izdanem certifikatu ni povzročilo pretrganja 5-letnega zastaralnega roka, v katerem zastarajo terjatve iz naslova plač, saj je bilo izdano delavcem zgolj za sodelovanje v lastninskem preoblikovanju podjetja, predstavlja pa podlago za presojo premalo izplačane plače po višini.
ZPP člen 116, 116/1, 337, 337/1, 116, 116/1, 337, 337/1.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku - pritožbeni postopek
Tožnik novih dokazov ni mogel predložiti že ob vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje pred sodiščem prve stopnje, zaradi izrednih razmer v odvetniški pisarni ob nenadni bolezni in hospitalizaciji vodje pisarne. Tožnikov odvetnik je dokaz o tem, da je predlog za nadaljevanje postopka v tej zadevi pomotoma poslal na drugo sodišče, našel šele tekom pritožbenega roka, zato je treba nove dokaze upoštevati.
1. Najemodajalec ni dolžan skleniti najemne pogodbe z uporabnikom, če so pri tem podani tisti krivdni razlogi, zaradi katerih bi najemodajalec lahko odpovedal najemno pogodbo najemniku. Obveznosti plačevanja najemnine se najemnik ne more izogniti, doseže lahko le subvencionirano najemnino, skladno z določili Stanovanjskega zakona. 2. Sodišče ni dolžno izvesti vseh dokazov, ki jih je toženec predlagal, ampak le tiste, ki so za pravdo pomembni.
ZDR (1990) člen 103, 103. ZPP člen 70, 70-5, 70, 70-5.
disciplinski postopek
Sodelovanje strokovnega sodelavca pri vodenju disciplinske obravnave ne pomeni, da strokovni sodelavec odloča o sami stvari, zaradi česar kasneje ne bi mogel kot član senata sodelovati v drugostopenjskem disciplinskem organu. Zato v takem primeru ni podana kršitev po 5. točki 70. člena ZPP, ki se skladno z 103. členom ZDR uporablja v postopku odločanja o varstvu pravic delavcev pri delodajalcu.
odpoklic in odpravnina direktorja - odpoved - pravica do odpravnine
Uprava ustanovitelja tožene stranke v času mandata tožnika ni ugotovila bistvenih nepravilnosti pri vodenju tožene stranke, zato ni bilo dejanske podlage, ki bi tako v subjektivnem kot objektivnem smislu utemeljevala tožnikov predčasni odpoklic s funkcije direktorja in je zato tožnik upravičen do odpravnine v skladu z določbo 3. odstavka 449. člena ZGD.
V kolikor tožnica po priznanem obsegu terjatve ne bi skrčila tožbe, bi sodišče v tem delu zahtevkov zavrglo tožbo in odločilo o zahtevanih stroških postopka. Vložitev tožbe je bila potrebna, s takšnim procesnim dejanjem pa so na strani tožnice nastali stroški postopka. Zato je odločitev, da se ti tožnici povrnejo, v celoti materialnopravno pravilna.
Zastaralni rok za plačilo premalo izplačane plače ni začel teči šele z dnem, ko je tožnik zvedel za upravičenje do lastninjenja družbenega premoženja, čemur je bil namenjen certifikat. Razlika neizplačane plače do višine kolektivne pogodbe je bila le metodološka osnova za izračun višine upravičenja delavca pri lastninjenju družbenega premoženja. Rok za izpolnitev, to je za izplačilo plače, je določen s kolektivno pogodbo. S tem dnem je delodajalec prišel v zamudo in tedaj je začelo teči tudi zastaranje terjatve za plačilo premalo izplačane plače.
varstvo pravic delavcev - postopek pri delodajalcu - sodno varstvo
Toženka je odpovedala tožniku delovno razmerje, tožnik pa zoper takšno odločitev ni vložil nikakršne pisne zahteve ali ugovora, kar pomeni, da ni ravnal v skladu z določbo 1. odst. 80. člena ZTPDR. To pa v skladu z določbo 2. odst. 83. člena ZTPDR predstavlja procesno predpostavko za vložitev tožbe, katero je v smislu presoje dopustnosti odločitve o stvari sami moralo upoštevati sodišče prve stopnje.
sistemizacija delovnih mest - plača - razporeditev
Delavec ima pravico do plače po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi tudi po spremembi notranje organzacijske strukture pri delodajalcu, vse do takrat, ko ga delodajalec z dokončnim sklepom razporedi na delovno mesto po novi sistemizaciji delovnih mest. Sama sprememba sistemizacije še ne pomeni, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati v delu, ki določa višino plače.
prenehanje delovnega razmerja - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - zadržanje učinkovanja odločbe o prenehanju delovnega razmerja - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - nedenarna terjatev - nevarnost - ZDR 2002
Tožnica bo do konca odpovednega roka deležna izplačila ustreznega nadomestila plače, po prenehanju pogodbe o zaposlitvi pa bo pridobila denarno nadomestilo pri pristojnem zavodu za zaposlovanje. Ker odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ne bo povzročila hujših posledic za njeno preživljanje oz. za preživljanje njenih družinskih članov, niti ne bo v bistveni meri povzročila manjše zmožnosti nakupa zdravil, predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen.
ZLPP člen 50, 50a, 50/2, 50a/2, 50, 50a, 50/2, 50a/2. ZDruP člen 8, 8.
aktivna legitimacija - stečajni postopek - oškodovanje družbenega premoženja
Slovenski pravni red (50. člen ZLPP in določbe Zakona o družbenem pravobranilcu Republike Slovenije) je tožečo stranko postavil kot varuha družbene lastnine, dokler ta v postopku lastninjenja ne dobi konkretnega lastnika. Njegova funkcija je torej v tem, da v postopku lastninjenja zagotovi pravilno ugotovitev obsega nenominiranega družbenega kapitala, na katerem bo po izvedenem postopku lastninjenja določen dejanski lastnik. Za obstoj aktivne legitimacije za uveljavljanje zahtevkov iz varstva družbene lastnine pa ne zadostuje zgolj sklicevanje na določbo 8. člena ZDruP, kot je to storilo prvostopno sodišče. V skladu s 1. alinejo 2. odst. 1. člena ZDruP ima tožeča stranka naloge v zvezi z varstvom družbene lastnine samo v okvirih pooblastil, ki jih je imel po določbah ZLPP družbeni pravobranilec samoupravljanja oziroma na podlagi določb Zakona o gospodarskih javnih službah in Zakona o gospodarskih družbah. Ker ZGD nima določb o upravičenjih družbenega pravobranilca v zvezi z varstvom družbene lastnine, je potrebno njegova upravičenja v smislu 8. člena ZDruP razlagati samo v okviru pooblastil po določbah ZLPP. Ker je ZLPP izrecno izključil uporabo določil zakona za podjetja v stečajnem postopku, tožeča stranka nima legitimacije za uveljavljanje zahtevkov iz naslova varstva družbene lastnine.
Kadar stranke same določijo posledice neizpolnitve pogodbe, nastopijo posledice, določene v dogovoru. Le kadar se stranke ne dogovorijo o posledicah neizpolnitve obveznosti, lahko nastopijo posledice, kot jih določa 124. do 131. člen ZOR.
Ker iz listinskih dokazov izhaja, da je tožena stranka tožnici predhodno vročila pisno obrazložitev in ji omogočila zagovor (2. odst. 83. člena ZDR/2002), ni podana samovolja tožene stranke.
Sodišču se ni bilo potrebno opredeliti do predlaganega zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po 85. členu ZDR/2002, saj tožnica ni izkazala, da je pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zahtevala tudi sodelovanje sindikata. Zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po 85. členu ZDR/2002 je možno le ob predpostavki, da sindikat s svojim obrazloženim mnenjem nasprotuje dani odpovedi.
Če najemnik tudi po poteku časa, za katerega je bila sklenjena najemna pogodba, poslovni prostor še naprej uporablja, najemodajalec pa v roku enega meseca po poteku časa ne vloži pri pristojnem sodišču zahteve za izdajo naloga za izpraznitev poslovnega prostora, se šteje, da je najemna pogodba obnovljena za nedoločen čas. Za uporabo poslovnega prostora pa ni mišljen strogo namen, za katerega je bila pogodba sklenjena, ampak uporaba v širšem smislu rabe stvari.
prenehanje delovnega razmerja - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti - zadržanje učinkovanja odločbe o prenehanju delovnega razmerja - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - nedenarna terjatev - ZDR 2002
Nesprejemljivo je stališče, da bi bila začasna odredba, s katero se zahteva zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi, lahko izdana le v primeru predhodno zadržanega učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi (torej že pri delodajalcu), kot to določa 85. čl. ZDR/2002. Če bi takšno vsebine začasne odredbe omejili le na primere iz 85. člena ZDR/2002, bi ostali nezaščiteni delavci, ki niso člani sindikata, pa tudi delavci v situacijah, ko delodajalec niti ne spoštuje predvidenega postopka pred odpovedjo, v skladu z 83. in 84. čl. ZDR/2002
Če delodajalec odpove pogodbo iz poslovnega razloga (zaradi redne likvidacije po ZGD) 2 dni po obvestilu sindikata o nameravani redni odpovedi, ne da bi počakal na iztek 8-dnevnega roka, v katerem lahko sindikat po 2. odst. 84. čl. ZDR/2002 poda mnenje, gre za relativno kršitev postopkovnih določb, ki ne vpliva na zakonitost in pravilnost odpovedi. Nasprotovanje sindikata oz. čakanje do poteka roka, v katerem sindikat lahko poda mnenje, ne bi moglo spremeniti statusa tožnika, saj mnenje sindikata ne more zadržati učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi. To mnenje tudi ne more spremeniti vsebine odpovedi, tožena stranka pa bi lahko, če bi menila, da je nasprotovanje sindikata utemeljeno, sama zadržala oz. preklicala odpoved.
Prenehanje delovnega razmerja, sklenjenega za določen čas, zaradi "trenutnega pomanjkanja naročil" ni zakonito niti po določbi 2. odst. 17. čl. ZDR niti po določbi 1. odst. 100. čl. ZDR. Če bi bilo delovno razmerje s tožnico zaradi povečanega obsega dela sklenjeno za obdobje dokler to povečanje traja, bi ji lahko zakonito prenehalo tudi pred potekom 6 mesecev, če bi tožena stranka izkazala prenehanje povečanega obsega dela.
Delavcu, katerega delovno razmerje postane trajno nepotrebno v postopku prisilne poravnave po 51. čl. ZPPSL, preneha delovno razmerje šele z vročitvijo drugostopenjskega sklepa delodajalca, če je zoper sklep ugovarjal, in ne že z vročitvijo prvostopnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
Po določbi 57. čl. Zakona o podjetjih (ZP) je lahko direktor sklenil delovno razmerje z delavcem s posebnimi pooblastili. Eventualna določba statuta delodajalca, po kateri je za sklenitev potrebno soglasje delavskega sveta, ni v skladu z določbami ZPod in ne vpliva na veljavnost sklenitve delovnega razmerja.
ZDR v 2. odst. 50. člena res določa, da delo preko polnega časa lahko traja samo toliko časa, kolikor je to nujno potrebno, vendar največ 8 ur na teden ali 20 ur na mesec oziroma 180 ur na leto. Delavka nadurnega dela ni opravljala po svoji volji, temveč na podlagi ustne odredbe toženke, ki se ni ozirala na zakonske določbe glede trajanja delovnega časa. Ker je tožnica morala opravljati nadurno delo, saj bi v nasprotnem primeru delo izgubila, bi ji moralo sodišče priznati vse ure, ki jih je opravila v spornem obdobju preko polnega delovnega časa.