O zaznambi sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo odloča zemljiškoknjižno sodišče, ki v primeru, ko je vloženih več predlogov za izvršbo in izdanih več sklepov o izvršbi ob svoji odločitvi podeli vrstni red posameznim zastavnim pravicam oz. posameznim upnikom, upoštevaje določbe 44., 46. in 75. člena ZZK.
Izvršilno sodišče mora ob odločanju o poplačilu z vpogledom v zemljiško knjigo ugotoviti kakšen vrstni red imajo posamezni upniki oziroma posamezne zastavne pravice. Tako ugotovljenemu vrstnemu redu upniki ne morejo več ugovarjati v izvršilnem postopku, ampak le v matičnem, zemljiškoknjižnem postopku, po pravilih ZZK.
ZKP člen 250, 250/3, 506, 506/1, 250, 250/3, 506, 506/1.
preklic pogojne obsodbe
Obsojenec se v pritožbi ne more uspešno sklicevati na potrebo po dodatnem roku za izpolnitev posebnega pogoja, ker je bilo v postopku za preklic pogojne obsodbe ugotovljeno, da se je po izdaji pogojne obsodbe začasno zaposloval. Njegov dolg je nastal že leta 1997 in do izdaje izpodbijane sodbe v letu 2003 ni plačal ničesar. Zato je preklic pogojne obsodbe utemeljen.
KZ člen 256, 256/3, 256, 256/3. ZKP člen 373, 373.
dejansko stanje
Če sodišče 1. st. ugotovi, da je obdolženi vedel, da sta dovolilnici za prevoz v tujo državo ponarejeni, v obrazložitvi pa pripiše, da pri pregledu dovolilnic ni bil zadosti skrben, je dejansko stanje zmotno ugotovljeno. Zato je treba takšno sodbo razveljaviti.
ugotavljanje dejanskega stanja - izključni vzrok za prometno nezgodo - soprispevek oškodovanca
Ker je oškodovanka zmotno menila, da bo cesto v temi in brez osvetlitve varno prečkala, obdolžencu ni mogoče očitati prehitre vožnje, ker trčenja ni mogel preprečiti z ustavitvijo osebnega avtomobila.
ZZZDR člen 108, 108. ZPP člen 165, 165/3, 260, 260/1, 355, 165, 165/3, 260, 260/1, 355.
poslovna sposobnost
V času zadnje glavne obravnave, ko je sodišče zaslišalo mater mladoletne tožnice, je le ta bila stara 15 let in s tem tudi delno poslovno sposobna (108. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR), tako da je pritožbeno sodišče prepričano, da je bila sposobna razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj, zato bi jo sodišče prve stopnje moralo zaslišati. Še posebej zato, ker so duševne bolečine zaradi izgube starša tako intimne narave, da lahko o njih verodostojno pove le prizadeta hčerka. Njena mama je lahko samo zaslišana kot priča o drugih okoliščinah, pomembnih za ugotavljanje duševnih bolečin svoje že skoraj odrasle hčerke.
disciplinski postopek - disciplinska kršitev - opis dejanja
Opis dejanja, ki naj bi predstavljalo disciplinsko kršitev, mora vsebovati vse znake, ki jih določa kolektivna pogodba oz. splošni akt delodajalca za posamezno disciplinsko kršitev, določen pa mora biti tudi čas storitve te kršitve. Delavčeva odgovornost se ugotavlja na podlagi v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka opisanega konkretnega dejanja, ne pa na podlagi nedoločenega opisa ravnanj ali zgolj citiranih pravnih predpisov.
začasna odredba - pogodba o zaposlitvi - vrste začasnih odredb
Pogodba o zaposlitvi je ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe že prenehala in tako ni bilo več mogoče zadržati njenega učinkovanja. V takšnem primeru začasna odredba, s katero se zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi, ne pride v poštev, možne pa so druge začasne odredbe, določene v Zakonu o izvršbi in zavarovanju za zavarovanje nedenarne terjatve (273. čl. ZIZ).
oprostilna sodba - ni kaznivo dejanje - zloraba položaja - gospodarska dejavnost
Obdolženčevega ravnanja, ko je odredil izkop, odvoz in uporabo vsaj 2096 m3 gramoza v raščenem stanju, last Republike Slovenije, v vrednosti vsaj 314.000,00 SIT oziroma 1.311,96 EUR v korist gospodarske družbe A.P. d.o.o. za ureditev parkirišč ni mogoče šteti kot gospodarsko dejavnost. Sicer pa je potrebno pritožbi pritrditi tudi tedaj, ko zatrjuje, da s kršitvijo predpisov, ki so navedeni v izreku izpodbijane sodbe, tudi pojmovno gledano ne more predstavljati nobene od treh oblik izvršitvenega dejanja po 244. členu KZ. Obdolženec v konkretnem primeru, v razmerju do družbe, katere direktor je bil, ni z ničemer prestopil meje svojih pravic, ko je odredil izkop gramoza. Ravnanje v nasprotju s predpisi, ki se navajajo v izreku sodbe, nima s tem ničesar skupnega, saj ne gre za nezvestobo storilca (obdolženca) do lastnika oziroma lastnikov podjetja ali pravne osebe, niti za kakšno zlorabo, ki bi bila naperjena navznoter proti družbi. Skratka, upoštevati je potrebno, da so vse tri oblike izvršitvenega dejanja po 244. členu KZ (izraba položaja, prestop pravic ali izostanek opraviti svojo dolžnost) nujno povezane s položajem storilca v gospodarski družbi ali drugi pravni osebi, z delom in nalogami, ki jih opravlja in so pojmovno mogoče zgolj navznoter napram družbi kot poslovna nezvestoba storilca do lastnika oziroma lastnikov podjetja. Prestop pravic pa je pojmovno mogoč samo v primeru, če storilec opravi dejanje, ki presega okvir njegovih pooblastil. Prav ima zato pritožnik, ko trdi, da z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD), ki jih je uporabilo prvostopenjsko sodišče, ni moč utemeljevati kazenskopravne norme pojma gospodarske dejavnosti iz petega odstavka 126. člena KZ.
ZST člen 26, 26/4, 26, 26/4. ZIZ člen 15, 40, 40/6, 15, 40, 40/6. ZPP člen 163, 163/1, 165, 165/3, 365, 365/3, 163, 163/1, 165, 165/3, 365, 365/3.
opominska taksa - zavrženje tožbe
Vendar pa je Zakon o izvršbi in zavarovanju - ZIZ specialni in matični zakon za reševanje vprašanj v zvezi z izvršilnim postopkom ter ga je bilo potrebno v obravnavanem primeru uporabiti. Določilo šestega odstavka 40. člena ZIZ tako določa, da v primeru, če predlogu za izvršbo ni priloženo dokazilo o plačilu sodne takse za predlog in za sklep, ki mora biti plačana po predpisih o sodnih taksah, in niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, ravna sodišče s takim predlogom kot z nepopolno vlogo. Če dokazilo ni predloženo v naknadnem roku, se šteje, da je upnik predlog za izvršbo umaknil. Omenjeno zakonsko določilo ne omenja takse za opomin ter tako opominska taksa ni predvidena kot procesna predpostavka za veljavnost in dovoljenost predloga po določbi četrtega odstavka 40. člena ZIZ.
Objektivno slabo finančno stanje (in s tem objektivno slabe možnosti za izterjavo) samo po sebi tudi ni dolžnikovo aktivno onemogočanje izterjave. Zato predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve ni utemeljeval le z argumentacijo, da je izkazano zgolj objektivno nevarno stanje, ne pa tudi subjektivno delovanje.
Terjatve delavca, ki nastanejo zaradi začetka stečajnega postopka (odpravnine), spadajo med stroške stečajnega postopka, in ne delijo usode terjatev stečajnih upnikov, od katerih se nekatere poplačajo kot stroški stečajnega postopka, to pomeni prednostno. Potrebno je ločiti terjatve, ki so stroški stečajnega postopka (to so odpravnine po noveli ZJSRS), od terjatev, ki se poplačajo "kot stroški" (to so priviligirane terjatve iz 2. odst. 160. čl. ZPPSL - terjatve delavcev, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka). Stroški se izločijo iz stečajne mase in šele iz preostalih sredstev, iz t.i. razdelitvene mase, se poplačajo upniki.
Odpravnina, ki pripada delavcu v posledici prenehanja delovnega razmerja zaradi insolventnosti delodajalca (prisilna poravnava ali stečaj) je posledica potrjene prisilne poravnave oz. začetka stečaja. Potrjena prisilna poravnava nima pravnega učinka na tovrstno terjatev in jo je delodajalec dolžan izplačati v polnem znesku, ne pa pod pogoji prisilne poravnave.
Na terjatve iz naslova razlike nadomestila plače se učinki prisilne poravnave ne nanašajo, saj prisilna poravnava (po 2. odst. 60. čl. ZPPSL) nima pravnega učinka na priviligirane terjatve upnikov, med katere spadajo med drugim tudi plače za zadnje 3 mesece pred pričetkom stečajnega postopka.
Regres za letni dopust ni priviligirana terjatev, zato se izplača pod pogoji prisilne poravnave.
Vložena ustavna pritožba zoper pravnomočno sodbo o temelju denarnega zahtevka v smislu določb 205. in 206. čl. ZPP ni zakoniti razlog za prekinitev postopka v zvezi z odločanjem o višini denarnih zahtevkov.
Kolektivna pogodba med delavci in družbami drobnega gospodarstva člen 45. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
odpoved - kriteriji za določitev presežnih delavcev - ugotavljanje presežkov na nivoju celega podjetja
V primeru organizacijske enote, v kateri je zaradi prekinitve naročila zunanjega naročnika prenehala potreba po opravljanju vseh del, je šlo za dislocirano enoto, zato je tožena stranka (skladno s 45. členom branžne kolektivne pogodbe) zakonito ugotavljala presežne delavce zgolj na nivoju te organizacijske enote.
Zakonitost reševanja trajnih presežkov delavcev v okviru dislocirane organizacijske enote je treba presojati tudi glede na vprašanje, ali se šteje, da so zaradi prenehanja potreb po delu v organizacijski enoti obstajali resni operativni razlogi za prenehanje delovnega razmerja tudi v drugih dislociranih organizacijskih enotah tožene stranke.
Verjetnost terjatve ni izkazana, saj so izpolnjeni pogoji po 1. odstavku 110.člena ZDR (2002), izkazan pa je tudi odpovedni razlog po 6.alinei 111. člena ZDR (2002) (zloraba bolniškega staleža).
Tožnik, ki ni vključen v sindikat, ni diskriminiran oz. ni slabše obravnavan od delavcev, ki so sindikalno organizirani, čeprav zanj ne pride v poštev 85. člen ZDR (2002). ZDR (2002) tudi delavcu, ki ni član sindikata, daje možnost, da se obrne na inšpekcijo za delo, ki lahko zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi do poteka roka za sodno varstvo (oz. arbitražo), v skladu z določbo 3. odstavka 227. člena ZDR (2002), zato ni podana kršitev 14. in 22. člena URS.
V primeru izpodbijanja nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi gre za sodno uveljavljanje nedenarnih terjatev, zato mora sodišče pri presoji pogojev za izdajo začasne odredbe izhajati iz 272. člena ZIZ.
Za vprašanje obstoja verjetnosti tožničine nedenarne terjatve je pomembno, ali je delodajalec spoštoval postopek pred odpovedjo, opredeljen v 83. členu ZDR (2002) in ali sta obstajala kumulativno določena pogoja za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 110. člena ZDR (2002). Ker 2. odstavek 83. člena ZDR (2002) uzakonja pravico do zagovora v postopku pred odpovedjo, istočasno pa odkazuje na smiselno uporabo določbe 1. in 2. odstavka 177. člena ZDR (2002), to pomeni, da je tudi v postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in razloga nesposobnosti ter pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, potrebna neka "pisna obdolžitev" delavca oziroma pisno obvestilo, v katerem bodo navedena vsa relevantna dejstva, ki bodo vsebinsko opredeljevala odpoved. Ta pisna obdolžitev mora biti delavcu vročena na način, kot ga določa 2. odstavek 180. člena ZDR (2002), tj. osebno, praviloma v prostorih delodajalca oz. na naslovu prebivališča, s katerega delavec dnevno prihaja na delo. To mora upoštevati delodajalec tako v disciplinskem postopku kot v postopku pred odpovedjo, sicer bo odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni ustrezno utemeljena, saj niso izkazani pogoji po 110. členu ZDR in sicer obstoj razloga za izredno odpoved, (v odpovedi je citirana le 1. alinea 1. odstavka 111. člena ZDR), prav tako pa niso navedene okoliščine, zaradi katerih ni mogoče nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oz. do poteka časa, zaradi katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, kar je bistvena značilnost izredne odpovedi. Zato je podana verjetnost obstoja nedenarne terjatve.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88/5, 89, 89/2. ZIZ člen 270, 272.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nesposobnost - začetek teka roka za odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor delavca - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - ZDR 2002
Ker podatki, ki jih delavec navede v zagovoru, lahko vplivajo na odločitev delodajalca glede podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga oz. razloga nesposobnosti, se lahko šteje, da se delodajalec šele po zagovoru delavca seznani z vsemi relevantnimi elementi odpovednega razloga, oz. z vsemi okoliščinami, od katerih je lahko odvisna utemeljenost odpovednega razloga v smislu 2. odst. 89. čl. ZDR 2002. S tem dnem prične teči subjektivni 30-dnevni rok za podajo odpovedi iz 5. odst. 88. člena ZDR 2002.
Tožeča stranka zahteva s tožbo varstvo služnostne pravice do svetlobe, zraka, miru. Gre za negativno služnost. Tako posest služnostne pravice pa ima le tisti, ki je takšno služnost pridobil od služnostnega zavezanca, ne pa vsakdo, ki zatrjuje, da se mu z obstojem objekta odvzame svetloba, razgled ...
pravična denarna odškodnina - uporaba domačega in tujega prava - pravni standard - interes pravičnosti - individualizacija odškodnine
Kadar je treba uporabiti v odškodninski zadevi tuje pravo, je potrebno pravni standard "pravična denarna odškodnina" napolniti upoštevaje vse okoliščine primera. Takšna okoliščina pa je tudi dejstvo, da oškodovanec živi v Sloveniji.