Določba 19. člena ZJSRS-C je imela pojasnjevalno naravo, ki je učinkovala v povezavi z določbami ZDR, zaradi česar je pri obravnavi pravice do odpravnine potrebno izhajati iz določbe 3. odst. 36f. čl. ZDR. Delavci so imeli pravico do odpravnine v primeru prenehanja delovnega razmerja zaradi insolventnosti delodajalca tudi pred uveljavitvijo novele ZJSRS-C.
ZTPDR člen 80, 80/1, 81, 81/1, 83, 83/1. ZPP člen 133, 133/1, 139, 139/3, 133, 133/1, 139, 139/3.
vročanje pisanj - pravna oseba - vročanje - ugovor delavca - ugovor - sodno varstvo
Tožena stranka, ki je pravna oseba, je dolžna organizirati svoje poslovanje tako, da določi osebo za sprejem poštnih pošiljk. Če tega ne stori in ji delavec poskuša dvakrat pravilno (s priporočeno pošiljko) vročiti ugovor zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja (prvič na poslovni naslov, drugič na sedež tožene stranke), začne teči 30-dnevni rok za odločitev delodajalca iz 1. odstavka 83. člena ZDR z dnem, ko je delavec seznanjen, da tudi druga pošiljka (naslovljena na sedež delodajalca) ni bila dvignjena. Napačno je stališče, da bi delavec (zaradi indiferentnosti delodajalca pri dvigovanju pošte) moral delodajalcu vročiti ugovor neposredno na sedežu delodajalca.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - zloraba bolniškega staleža - obvestilo sindikatu - nedenarna terjatev - verjetnost obstoja terjatve - ZDR 2002
Tožena stranka je tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi nespoštovanja navodil lečečega zdravnika potem, ko ji je omogočila zagovor, v skladu z določbo 2. tč. 83. člena ZDR 2002. Ker ni razvidno, da bi tožnica zahtevala, da delodajalec o nameravani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi obvesti sindikat, se ne more v pritožbi sklicevati na to, da bi jo moralo sodišče prve stopnje o tem zaslišati, ko je odločalo o začasni odredbi.
Iz določbe 253. člena ZPP tako izhaja, da je obravnavanje pisnega izvida in mnenja na naroku (glavni obravnavi) pravilo in ne izjema. To izhaja tudi iz temeljnega načela neposrednosti in ustnosti, določenega v 4. členu ZPP in sicer, da sodišče odloči o tožbenem zahtevku na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja. V obravnavanem primeru pa je prvostopno sodišče navkljub graji izvedenskega mnenja glede okoliščin, ki so pravno pomembne za rešitev spora, opustilo zaslišanje izvedenca na glavni obravnavi. Taka opustitev pa je lahko vplivna na zakonitost in pravilnost sodbe in tako predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP.
razporeditev delavcev - plača - razlika v plačah - izvršba - tožba na nedopustnost izvršbe - pristojnost
Delavec je upravičen do plače na novem delovnem mestu samo od dokončnosti sklepa o razporeditvi dalje, ne pa tudi za obdobje pred tem, to je za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ko mu gre plača oz. ustrezna razlika do višine iz prejšnjega delovnega mesta, ne glede na to, da je bilo to delovno mesto v času do reintegracije ukinjeno.
ZPP člen 116, 116/1, 133, 133/1, 116, 116/1, 133, 133/1.
vročanje pravni osebi - vrnitev v prejšnje stanje
Obstoj pooblastilnega razmerja v smislu 1. odstavka 133.člena je lahko izkazan na različne načine, med drugim tudi s konkludentnim ravnanjem pravne osebe. Sama vročitev pošiljke se izkazuje z vročilnico (1. odstavek 149. člena ZPP), ki je javna listina, za katero velja domneva resničnosti podatkov, ki jih izkazuje (1. odstavek 224. člena ZPP). Žig pravne osebe je nedvomno namenjen navzven za identifikacijo pravne osebe oziroma na konkludenten način izkazuje, da je oseba, ki razpolaga z žigom pravne osebe v smislu 1.odst.133.čl. ZPP pooblaščena za sprejem sodnih pošiljk.
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Iz tega logično izhaja, da napak, za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo prvostopno sodišče, ne more uveljavljati kot podlago za vrnitev v prejšnje stanje.
ZPPSL člen 100, 100/1, 100/2, 100, 100/1, 100/2. ZFPPod člen 19, 20, 22, 19, 20, 22.
stečaj
S pritožbenim zatrjevanjem, da se bo stečajna masa šele oblikovala, upnik smiselno zatrjuje obstoj razlogov za začetek stečajnega postopka po 1. odst. 100. čl. ZPPSL. Po tem določilu sme stečajni senat odločiti, da se stečajni postopek začne in nadaljuje tudi, če dolžnikovo premoženje ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka, če upnik verjetno izkaže, da se bo stečajna masa povečala z vrnitvijo premoženja na podlagi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj. To določilo sicer ne omenja možnosti povečanja premoženja s plačilom odškodnine po 19. in 20. čl. ZFPPod. Gre pa za primerljivo situacijo, kajti takojšen zaključek stečajnega postopka zaradi pomanjkanja premoženja stečajnega dolžnika prepreči tako izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju kot tudi možnost uveljavljanja odškodninskih zahtevkov, predvidenih v 19. in 20. čl. ZFPPod.
Pri prehodu zapuščine brez dedičev v lastnino Republike Slovenije gre za poseben način derivativne pridobitve lastnine in za univerzalno pravno nasledstvo, tako da Republika Slovenija vstopi v celoti v zapustnikova pravna razmerja glede pravic in stvari, ki so prešle v njeno last. S tem Republika Slovenija vstopi tudi v procesna razmerja zapustnika. Sodišče postopka ne prekine, če je umrla stranka imela pooblaščenca, ampak pozove Republiko Slovenijo, naj postopek prevzame, nato pa s sklepom odloči, da se postopek, ki je tekel zoper umrlo stranko, nadaljuje z Republiko Slovenijo. Prevzemu postopka se Republika Slovenija ne more upirati.
Sodišče prve stopnje bi moralo pred odločitvijo o ugovoru odločiti o delnem umiku, ki ga je upnik vložil pred ugovorom dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi veodostojne listine.
Če je predpogodba vsebovana v širši pogodbi - poravnavi, ji to ne jemlje njene relativne pravne samostojnosti. Še vedno mora ustrezati zahtevam 45. člena ZOR, kadar ima po dokončni izpolnitvi tudi samostojne pravne učinke.
V skladu z določbo prvega odstavka 132. člena ZPP se pisanja (torej tudi vabilo na narok) vročajo po pošti, po delavcu sodišča, na sodišču ali na drug način, določen z zakonom. Oddaja obvestila po telefaksu ne predstavlja pravilne vročitve v smislu določb ZPP.
ZMZPP člen 95, 96, 97, 99, 100, 108, 108/3, 108/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2, 365, 365-3, 366. ZIZ člen 13, 13/1, 15. ZIZ-A člen 122.
izvršilni postopek - tuja sodna odločba kot izvršilni naslov - priznanje tuje sodne odločbe - predhodno vprašanje
Kadar se zahteva izvršitev tuje sodne odločbe, ni treba, da bi bil prej izveden postopek za njeno priznanje, ki je predpisan za oblikovalne in ugotovitvene odločbe, zato o tem, ali dajatvena
odločba, na podlagi katere se zahteva izvršitev izpolnjuje pogoj za priznanje, odloči izvršilno sodišče samo (prvi odstavek 13. člena ZIZ) kot o predhodnem vprašanju (šesti odstavek 108. člena
ZMZP). Slednje pa pomeni, da odločitev o tem ne sodi v izrek sklepa o izvršbi, pač pa mora o tem, ali odločba izpolnjuje pogoje za priznanje sodišče zavzeti stališče le v obrazložitvi
sklepa, medtem ko v njegovem izreku le dovoli izvršbo. Pri tem mora tako izvršilno sodišče prav tako, kot bi to storilo pristojno okrožno sodišče v posebnem postopku priznanja (tretji
odstavek 108. člena ZMZP), ugotoviti, ali sodna odločba izpolnjuje pogoje za njeno priznanje, kar v sistemu omejenega preizkusa tujih sodnih odločb, ki je uveljavljen v Republiki
Sloveniji pomeni, da sodišče preizkusi le, ali v postopku izdaje tuje sodne odločbe niso bile kršene nekatere najpomembnejše predpostavke, in sicer da morda ni podana kršitev načela
kontradiktornosti (96. člen ZMZP), da ni podana izključna pristojnost sodišča RS (97. člen ZMZP), da v isti zadevi že ni bila izdana pravnomočna odločba ali morda pred sodiščem
Republike Slovenije ne teče že prej začeta pravda (99. člen ZMZP), vsebinsko pa se preizkus omeji le na vprašanje ali tuja sodna odločba ne nasprotuje domačemu javnemu redu (100. člen
Pri ugotavljanju nedoseganja pričakovanih rezultatov dela v smislu 2. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR/2002, se lahko pri ugotavljanju uspešnosti dela vodje službe upošteva daljše časovno obdobje. Zato ni kršena določba 5. odstavka 88. člena ZDR (30-dnevni prekluzivni rok za podajo odpovedi), čeprav je tožena stranka za poslovne rezultate prejšnjega leta vedela že v začetku tekočega leta. Ker je bil postopek redne odpovedi iz razloga nesposobnosti izpeljan skladno z zakonom, terjatev tožnice ni verjetno izkazana.
Poslovni razlog za redno odpoved ni obrazložen, redna odpoved pa ni bila podana sočasno s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ampak potem, ko je bil tožnik predčasno razrešen z delovnega mesta direktorja podružnice in ni sprejel ponujenega delovnega mesta strokovnega sodelavca za izterjavo. Ker postopek ni bil izpeljan v skladu z določbami ZDR (86., 88. in 90. člen ZDR 2002), pri čemer je bistveno, da sploh ni izkazan poslovni razlog po 1. alinei 1.odstavka 88. člena ZDR 2002, je zaključek sodišča prve stopnje, da terjatev ni verjetno izkazana, napačen.
začasna odredba - nedenarna terjatev - nenadomestljiva škoda - krivdni razlog
Ker tožena stranka ni postopala skladno z določbami ZDR/2002 o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov oz. izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi in tudi ni upoštevala zahteve tožnika, da se o postopku obvesti sindikat, je tožnikova terjatev verjetno izkazana. Zgolj dejstvo, da bo lahko delavec - tožnik poplačan v primeru ugodno rešenega spora, pa ne more zadostovati za dokazni zaključek, da niso izpolnjeni pogoji po 2. odst. 272. člena ZIZ za izdajo začasne odredbe.
Določba 184. člena ZOR, ki odškodninsko odgovornost komunalnega podjetja navezuje na opustitev dolžnega ravnanja (v konkretnem primeru: čiščenje snega in posipanje pločnikov), pešca ne odvezuje skrbnega ravnanja (v konkretnem primeru: skrben korak in ustrezna obutev). Vzroke za škodni dogodek je zato mogoče vrednostno pripisati obema stranema.
KZ člen 200, 200/1, 200, 200/1. ZKP člen 373, 373.
dejansko stanje
Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, ker sodišče 1. stopnje ni preverilo zagovora, da je obdolženec zadržal sina pri sebi po naročilu direktorice centra za socialno delo, ko je sicer dokazano, da je sin odklanjal stike z materjo, pri kateri bi moral živeti po razvezni sodbi.
V skladu z določbo 1. odstavka 145. č člena ZIKS o vrnitvi zaplenjenega premoženja odloča sodišče v nepravdnem postopku. Odločanje sodišča o vrnitvi zaplenjenega premoženja med drugim vsebuje odločanje o utemeljenosti predloga, krogu upravičencev, načinu vrnitve (v naravi ali na drug način); v primeru, ko vrnitev v naravi ni mogoča, tudi odločanje o višini odškodnine za zaplenjeno premoženje. V skladu z določbo 7. člena ZIOOZP pa naloge v zvezi z izdajo, vročanjem in izplačevanjem obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje ter obračunavanjem obresti opravlja Slovenski odškodninski sklad oz. Slovenska odškodninska družba. Obresti se le pripišejo odškodnini, navedeni v pravnomočni odločbi sodišča. Sodišče o obrestih ne odloča.
KZ člen 256, 256/3, 256, 256/3. ZKP člen 373, 373.
dejansko stanje
Če sodišče 1. st. ugotovi, da je obdolženi vedel, da sta dovolilnici za prevoz v tujo državo ponarejeni, v obrazložitvi pa pripiše, da pri pregledu dovolilnic ni bil zadosti skrben, je dejansko stanje zmotno ugotovljeno. Zato je treba takšno sodbo razveljaviti.