ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1. ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 83, 83/2, 110, 110/2.
začasna odredba - zagovor - rok - verjetnost obstoja terjatve
Opustitev vabila na zagovor pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ne pomeni nujno tudi nezakonitosti same odpovedi (ne predstavlja absolutne bistvene kršitve določb postopka), temveč so posledice te opustitve odvisne od tega, ali so obstajale okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor, zato ni mogoče šteti, da je tožnik izkazal verjetnost obstoja svoje terjatve. Zgolj na podlagi pavšalne navedbe tožnika, da je tožena stranka pogodbo o zaposlitvi odpovedala po izteku roka za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni mogoče šteti, da je s tem že izkazana verjetnost terjatve.
začasna odredba v individualnih delovnih sporih - pogoji za začasno odredbo - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi
Tudi pri izdaji začasne odredbe po 3. odst. 85. čl. ZDR mora tožnik verjetno izkazati predpostavke, ki jih določa 272. čl. ZIZ za zavarovanje nedenarne terjatve, saj navedena začasna odredba predstavlja le posebno vrsto začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve.
Čeprav iz fotokopije plačilnega naloga, ki ga je tožnik predložil v dopolnjeni vlogi, ni natačno razvidno, da je poravnal takso za tožbo, je z naknadno predloženim potrdilom o izvedeni bančni transakciji, ki vsebuje identičen znesek takse in žiro račun namembnika, kot je razviden iz plačilnega naloga, dokazano, da je poravnal predpisano takso. Zato je sodišče zmotno štelo tožbo za umaknjeno.
ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1. ZDR člen 116, 116/3, 116, 116/3.
začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - odsotnost z dela zaradi bolezni
V kolikor sodišče prve stopnje v času odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe ni razpolagalo s podatkom, da je bila tožnica po izteku odpovednega roka začasno nezmožna za delo zaradi bolezni (tožnica je to navajala šele v pritožbenem postopku), ni sprejemljiv očitek pritožbe, da je sodišče zmotno zavrnilo predlog. Dejstvo upravičene odsotnosti z dela zaradi bolezni po vsebini še ne predstavlja pravnega varstva pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, temveč ima za posledico le odložitev učinkovanja takšne odpovedi (v smislu 3. odst. 116. čl. ZDR).
Kadar se postopek začne s predlogom na podlagi verodostojne listine in se po ugovoru dolžnika nadaljuje v pravdi, lahko tožeča stranka uveljavlja dogovor o arbitraži in je ugovor pravočasen, če tožeča stranka sporazum o arbitraži priloži predlogu za izvršbo in že v predlogu za zvršbo izrecno uveljavlja, da je v primeru spora za odločitev pristojna arbitraža.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH
VDS02086
ZDR člen 2, 111, 111/1, 111/1-1. ZIZ člen 270, 270/1. ZPP člen 341. ZDDO člen 1. ZJU člen 199.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost terjatve - ZDR 2002 - državni uslužbenci - javni uslužbenci - zmotna uporaba materialnega prava
Za postopke (izredne) odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcem v državnih organih, ki so bili uvedeni po uveljavitvi novega ZDR, vendar pred začetkom veljavnosti ZJU, se uporabijo predpisi, ki so veljali v času uvedbe postopka, torej ZDDO in novi ZDR.
ZOR člen 200, 203, 200, 203. ZPP člen 212, 213, 215, 212, 213, 215.
dokazovanje - nova škoda
Dodatno izvedensko mnenje bi moralo sodišče presojati skupaj z osnovnim mnenjem o še predvidenem zdravljenju in posledicah.
Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da tožnik drugega izvedenca ni predlagal in torej prehitro zaključilo, da ni dokazal, da mu je nastala nova škoda in da zato njegov zahtevek ni utemeljen.
SZ člen 52, 58, 59, 59/2, 52, 58, 59, 59/2. ZPP člen 313, 313/2, 313, 313/2.
nezakonito zasedanje stanovanja - izselitev iz stanovanja - paricijski rok - odpoved najemne pogodbe
Nepravilno tožena stranka meni, da bi moralo sodišče za določitev paricijskega roka uporabiti 52. člen SZ kot lex specialis glede na generalno določilo 2. odstavka 313. člena ZPP. Določilo 52. člena SZ namreč določa dolžino odpovednega roka za najemno pogodbo za stanovanje, rok za izselitev v primeru odpovedi pa določa 2. odstavek 59. člena SZ. V konkretnem primeru pa ne gre za odpoved najemne pogodbe in izselitev zaradi odpovedi najemne pogodbe, pač pa za nezakonito zasedanje stanovanja - za izpraznitveni zahtevek po 58. členu pa SZ ne določa posebnega paricijskega roka.
Dogovor med dolžnikom in prevzemnikom, po katerem se prevzemnik zaveže, da bo on izpolnil dolžnikov dolg upniku, ustreza definiciji prevzema izpolnitve po določbi prvega odstavka 453. člena ZOR. Pri takem dogovoru upnik ne sodeluje. Upnikov položaj nastane zaradi dogovora, s katerim nima nikakršne zveze, zato proti dolžniku ne izgubi, nasproti prevzmeniku pa tudi ne pridobi nobenih pravic, saj prevzemnik ne prevzema dolga in tudi ne pristopa k dolgu (3. odstavek 453. člena ZOR).
Ker je vsak izmed upnikov tudi po pristopu k že začeti izvršbi samostojna stranka, njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim upnikom. Tako pa je tudi v dispoziciji posameznega upnika ali bo v skladu z drugim odstavkom 194. člena ZIZ v šestih mesecih od druge javne dražbe predlagal novo prodajo (tretjo javno dražbo) nepremičnine dolžnika.
ZPPSL člen 99, 99/1, 99, 99/1. ZFPPod člen 22, 22.
začetek in zaključek stečajnega postopka
Samo pod pogojem, da se stečajni postopek izvede, imajo upniki možnost, da dobijo v stečajnem postopku poplačane terjatve od uprave ali družbenikov dolžnika. V konkretnem primeru namreč ni bil izveden postopek izbrisa dolžnika iz sodnega registra in so s tem upniki izgubili možnost, da uveljavljajo terjatve od družbenikov. Zato obstoji procesna predpostavka za vodenje stečajnega postopka.
KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1. ZKP člen 373, 373.
dejansko stanje - zagovor - izvedensko mnenje
Čeprav je izvedenec cestno prometne stroke dopustil možnost, da je oškodovanec trčil v obdolženkin avtomobil, česar pa na tehnični način ni mogel ugotoviti, je dejansko stanje pravilno ugotovljeno, ker je isti izvedenec na podlagi sledi na cesti ugotovil, da je prišlo do trčenja na oškodovančevem voznem pasu, ko je obdolženkino vozilo zaradi prevelike hitrosti že zanašalo.
Subrogacija v smislu 1. odstavka 939. člena ZOR pomeni zgolj enak položaj zavarovalnice, kot bi bil položaj oškodovanca, v kolikor bi sam uveljavljal povrnitev škode od povzročitelja oziroma njegove zavarovalnice.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - invalid - zagovor delavca - nedenarna terjatev - ZDR 2002
Tožnica bi morala izkazati za verjetno, da ji je tožena stranka nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi ter da delovno mesto, ki se tožnici ponuja z novo pogodbo o zaposlitvi, ne ustreza njeni preostali delovni zmožnosti. Tožnica je bila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi seznanjena z mnenjem invalidske komisije, da je delovno mesto, za katero ji je delodajalec ponudil novo pogodbo o zaposlitvi, ustrezno glede na njeno delovno zmožnost, tožnica pa se je že prej lahko izrekla o primernosti novega delovnega mesta. V tem primeru delodajalec delavcu ni bil dolžan omogočiti zagovora, saj so obstajale okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Zato terjatev ni verjetno izkazana in ni pogojev za izdajo začasne odredbe.
ZPP člen 155, 155/1, 155, 155/1. Odvetniška tarifa člen 13, 13/3, 14, 13, 13/3, 14.
stroški postopka - potrebni stroški - odsotnost iz pisarne - stroški prevoza na delo in z dela
Stroški, povezani z odsotnostjo iz pisarne, ter stroški potovanja pooblaščenca na sodišče, so bili nepotrebni, saj bi si tožnica, ki stalno živi v bližini kraja, kjer je sedež sodišča, lahko izbrala koga od pooblaščencev iz tega kraja (po spisku Odvetniške zbornice gre za 7 odvetnikov) in ne iz kraja, ki je od sedeža sodišča oddaljen 90 km.
izvršba na denarna sredstva delodajalca - začasna odredba v individualnih delovnih sporih - izvršljivost sklepa - nadomestilo plače - preračun bruto zneska v neto znesek nadomestila plače
Ker so bili v sklepu o izdaji začasne odredbe, s katero je bil odrejen rubež denarnih sredstev delodajalca, navedeni bruto zneski nadomestila plače, to ni zadostovalo za izvršbo z rubežem denarnih sredstev, saj je sodišče naložilo neto izplačilo. Zato je tožnica predlagala izdajo sklepa, s katerim se odredi izvršitev pravnomočnega sklepa v neto zneskih, kar pa ne pomeni izdaje nove začasne odredbe, ampak le preračun bruto zneskov v neto zneske nadomestila plače.
Kateri ukrep, ki je določen z zakonom, uporabi sodišče, je odvisno od vrste kršitve načela poštenja in vestnosti pri uresničevanju pravice, ki jo ima udeleženec po zakonu. Primeren ukrep, ki ga določa zakon, v primeru umika in istočasne vložitve novega predloga za prisilno poravnavo, za katerega sodišče ugotovi, da je vložen zato, da z njim dolžnik doseže drugačne učinke od tistih, ki jih predvideva procesni zakon, je zavrženje ponovnega predloga, ker ni podana pravna korist predlagatelja za ponovno vložitev istega predloga kot je bil umaknjen. V tem primeru pa se ne začne postopek prisilne poravnave in tudi odpade ovira za odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka.
V skladu z določilom 137. ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je sodišče vsa pisanja vročalo pooblaščenki, tudi sedaj izpodbijani sklep, ki ga je prejela 25.2.2003. Po prejemu tega sklepa je odvetnica sodišču sporočila, da je pooblastilno razmerje že pred leti prenehalo in predlagala, da sodišče sklep vroči sami dolžnici, kar je sodišče tudi storilo, dolžnica pa se je zoper njega pritožila 8.4.2003. Sklep je bil pravilno vročen odvetnici kot pooblaščenki dolžnice, saj sodišču vse dotlej nista bila naznanjena preklic ali odpoved pooblastila (2. odstavek 99. člena ZPP) in zato tudi ni moglo postopati drugače. Ker pa je bil sklep pravilno vročen, je tudi rok za pritožbo začel teči od takšne vročitve, torej od vročitve sklepa odvetnici ne glede na to, da je kasneje sporočila, da naj bi pooblastilo že predčasno prenehalo. Pritožba, ki jo je vložila dolžnica sama, je zato prepozna.
Zakon o obligacijskih razmerjih določa enotna merila tako za pogodbene kot tudi za nepogodbene odškodninske obveznosti. Po določbi 269. člena ZOR pridejo različna merila odškodninskega prava v poštev le v primeru, kadar pogodbena odškodninska odgovornost zahteva posebno ureditev. In ker glede elementov oziroma predpostavk odškodninske odgovornosti ZOR ne določa nobene specialne ureditve, tudi za pogodbene obveznosti med drugim velja, da mora škoda izvirati iz nedopustnega ravnanja.