ZPPSL člen 63, 64, 63, 64. ZPP člen 214, 214/4, 214, 214/4.
potrjena prisilna poravnava - vpis v sodni register
Moč pravnomočne odločitve ima v skladu s 1. odstavkom 61. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL) sklep o potrditvi prisilne poravnave samo za terjatve, ki so bile v postopku prisilne poravnave ugotovljene in so vključene v sam sklep o potrditvi prisilne poravnave. Glede ostalih terjatev, ki v postopku prisilne poravnave niso bile ugotovljene, pa ima sklep o potrditvi prisilne poravnave samo ustrezne materialnopravne učinke (1. odstavek 63. člena ZPPSL).
Pritožbeno stališče, da so vsi v sodni register vpisani podatki splošno znano dejstvo, ki jih ni potrebno dokazovati v smislu 4. odstavka 214. člena ZPP, je po oceni pritožbenega sodišča pravno zmotno. Po določitvah Zakona o sodnem registu (ZSReg, Ur. l. RS, št.24/94) je register javna knjiga, v katero se vpisujejo pravno pomembna dejstva, ki pa zgolj z vpisom še ne pridobjo značaja splošno znanega dejstva. Zato se tudi ta dejstva dokazujejo, saj od sodiča ni mogoče pričakovati, da so mu v vsakem trenutku poznana vsa pravno relevantna dejstva, ki so vpisana v sodnem registu ali v drugih primerljivih javnih knjigah
SZ člen 58, 58/1, 58, 58/1. ZSR člen 40, 40/1, 40, 40/1.
najemna pogodba za določen čas - nezakonito zasedanje stanovanja
Dejstva, ki so pomembna za razsojo v tem sporu, so: da sta pravdni stranki sklenili najemno pogodbo za stanovanje za določen čas in sicer do prenehanja delovnega razmerja toženke; da je toženki delovno razmerje pri prenehalo 16.7.1999; da toženka stanovanje še vedno zaseda, ne da bi z lastnikom stanovanja podaljšala najemno pogodbo ali sklenila novo. Vse to pa je tisti dejanski stan, ki narekuje zaključek, da toženka stanovanje zaseda nezakonito in ga je dolžna izprazniti na podlagi 58. člena Stanovanjskega zakona.
Sindikat, ki nasprotuje odpovedi, mora svoje nasprotovanje (obligatorno) pisno obrazložiti, saj je obrazloženo pisno nasprotovanje pogoj, da nastane zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi.
Nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi je verjetno izkazana, če delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti delavcu omogoči le pravico do zagovora, ne preveri pa, ali je delavca možno prezaposliti.
Tožena stranka je zamudila 30 dnevni rok za podajo odpovedi o zaposlitvi, saj je bila ves čas seznanjena, da tožnica nima ustrezne izobrazbe, pa ni ukrepala v 30 dneh od uveljavitve novega ZDR, šestmesečni objektivni rok pa je potekel, ker je tožena stranka tožnici podala odpoved po preteku 6 mesecev od uveljavitve novega ZDR.
Pravni interes tožnice za izdajo začasne odredbe, da se zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi, je podan kljub obljubi tožene stranke v odpovedi, da bo zadržala učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi do dokončne odločitve sodišča.
Za določitev odškodnine ob razlastitvi je glede na določbi 1. odstavka 25.člena ZSZ in 1. odstavka 2. člena ZSZ odločilno za kakšen namen je sporno zemljišče opredeljeno s prostorskim planom.
Če je oškodovanec na policijski postaji spoznal obtoženca po fotografijah, ki so mu jih pokazali policisti, ki so obtoženca že fotografirali v drugi zadevi, takšna prepoznava ni nedovoljen dokaz. Enako velja za prepoznavo na glavni obravnavi, ki je v zvezi s prepoznavo na policiji.
Če se je obdolženec ob slučajnem srečanju pogovarjal s policistom o kaznivem dejanju, ki ga policist po službeni dolžnosti sploh ni obravnaval, čeprav je zanj izvedel na službeni način, policistova izpovedba o tem razgovoru ne pomeni nedovoljenega dokaza.
Če je bil kazenski postopek ustavljen zaradi umika predloga za kazenski pregon in je bilo o naložitvi plačilo stroškov kazenskega postopka oškodovancu že pravnomočno odločeno, oškodovanca kasneje ni mogoče oprostiti plačila teh stroškov, ker ZKP tega ne predvideva.
ZPP (1977) člen 230, 230/1, 230/3, 299, 299/1. Zakon o službi družbenega knjigovodstva člen 123.
dokazovanje - javna listina - obveznosti iz naslova davka od osebnih dohodkov - potrdilo SDK
Obvestilo SDK o stanju neporavnanih obveznosti podjetja iz naslova plačevanja davka od osebnih dohodkov in občinskega prispevka za zdravstveno varstvo delavcev je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar potrjuje, dovoljeno pa je dokazovanje, da v njej navedena dejstva niso resnična.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-5, 100, 100/1, 100/1-5.
prenehanje delovnega razmerja - odsotnost z dela
Delavec izostane iz dela iz upravičenih razlogov, če mu zdravstveno stanje ne dovoljuje prisotnosti na delu, oz. če je izostal z dela v dobri veri, da ima odobren bolniški stalež. Za odločitev o upravičenosti odsotnosti z dela je zato bistvena ugotovitev, ali je tožnica vedela, da za obdobje po 12.2.1999 nima več odobrenega bolniškega staleža oziroma ali je bila v tem času sploh zdravstveno sposobna svoje delo opravljati.
napotitveni sklep - vložitev predloga za nadaljevanje prekinjenega postopka
Tožeča stranka bi morala ravnati po napotitvenem sklepu na tak način, da bi v 15 dneh od dneva njegove vročitve podala predlog pravdnemu sodišču za nadaljevanje po zakonu prekinjenega postopka.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - fotokopija listine
Če upnik izvršilnemu predlogu ne priloži izvršilnega naslova v izvirniku ali overjenem prepisu je izvršilni predlog vsebinsko pomanjkljiv, saj zahtevana izvršba nima podlage v predloženi listini. Kadar naslov (listina), na katero upnik opira predlog za izvršbo, ne predstavlja izvršilnega naslova po 17. členu ZIZ, zahtevana izvršba ni utemeljena.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/3, 272, 272/2, 272/3. ZDR člen 111, 111/1, 111, 111/1.
začasna odredba - nedenarna terjatev
Sam postopek prisilne poravnave, v katerem je tožena stranka, ne pomeni onemogočanja oz. precejšnje otežitve uveljavitve terjatve.
Samo zatrjevanje, da je tožnik ostal brez dohodkov, ker ni več dobil izplačevane plače, še ne pomeni, da je tožnik sicer ostal brez sredstev za preživljanje. Zahtevano nadomestilo plače za čas dokler traja spor ne predstavlja neznatne škode za toženo stranko, upoštevajoč dejstvo, da je tožena stranka v postopku prisilne poravnave, kar pomeni, da ni imela dovolj sredstev za tekoče poslovanje.
Sporno dejstvo še ne zadošča za uporabo določb o prekinitvi registrskega postopka. Zatrjevana ničnost ali izpodbojnost skupščinskih sklepov še ni predhodno vprašanje. Preden izda registrsko sodišče sklep o prekinitvi postopka, mora ugotoviti, katera pravica ali pravno razmerje med udeleženca registrskega postopka je odvisna od spornega dejstva glede veljavnosti skupščinskega sklepa, ki se izpodbija.
predlog za izdajo začasne odredbe - prepoved odsvojitve in obremenitve - nedenarna terjatev - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanja
Tožnica je proti tožencem vložila tožbo, s katero zahteva ugotovitev neučinkovitosti kupoprodajnih pogodb, sklenjenih med toženci in tožničinim dolžnikom, do višine njene denarne terjatve do dolžnika. Ker tako tožnica proti tožencem ne uveljavlja denarne terjatve, je za izdajo začasne odredbe za zavarovanje njene terjatve do tožencev, treba ugotoviti obstoj pogojev iz 272. člena ZIZ in ne iz 270. člena ZIZ, ki jih zakon določa za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve.
ZPP člen 318, 318/1. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 28.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - zamudna sodba - pogodbena kazen zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja - zavrženje tožbe
O tožnikovi odpovedi pogodbe o zaposlitvi in prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki še ni bilo pravnomočno odločeno, torej ni ne dejanske ne pravne podlage za odločitev o tožbenem zahtevku za plačilo pogodbene kazni, zato je potrebno tožbo s takšnim zahtevkom zavreči.
Kazensko sodišče je tožencema izreklo sodni opomin za kaznivo dejanje grdega ravnanja. Vezanost na kazensko sodbo glede obstoja kaznivega dejanja (14. člen ZPP) pomeni vezanost na ugotovljene znake kaznivega dejanja, ki v konkretnem primeru predstavljajo ugotovljeno protipravno ravnanje - grdo ravnanje (toženka je tožnico večkrat udarila po glavi s plastičnim podstavkom za rože ter s pestjo v čeljust, toženec pa jo je prijel za obleko in jo vrgel po tleh), prizadeto telesno ali duševno celovitost drugega (tožnica je utrpela udarnino glave, nategnitev vratne muskulature in zgornjega dela hrbta ter udarec v predel dveh spodnjih sekalcev, kar je sled poškodbe), vzročno zvezo med njima (tudi ta namreč predstavlja element kaznivega dejanja) in kazensko odgovornost tožencev.
Po 2. odstavku 184. člena ZPP je sprememba tožbe sprememba istovetnosti zahtevka, povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. V konkretnem primeru, ko je tožeča stranka popravila številko parcele, ki meji s parcelo št. 151/2, na kateri naj bi prišlo do motenja posesti stvarne služnosti, ne gre za nobeno od naštetih situacij. S tem ni spremenila istovetnosti zahtevka, saj ni zatrjevala, da bi bila njena posest motena drugje ali na drugačen način. Zato ne gre za spremembo tožbe, temveč popravo. Obseg posestnega varstva, ki ga določa 426. člen ZPP in na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje v svoji obrazložitvi, na takšno odločitev nima nobenega vpliva.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-1, 318/1-2, 318/1-3, 318/1-4, 339, 339/2, 339/2-7. ZDR člen 83, 83/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3.
zamudna sodba - vložitev odgovora na tožbo - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - obvestilo delavcu o nameravani odpovedi - zaposlitev delavca pod spremenjenimi pogoji
Redna odpoved iz poslovnega razloga je nezakonita, ker: - delodajalec delavca ni pisno obvestil o nameravani odpovedi, - v odpovedi niso navedeni resni in utemeljeni razlogi, ki bi onemogočali nadaljevanje delovnega razmerja, - ker obstajajo potrebe po opravljanju del, za katere se zahteva srednja ekonomska izobrazba, tožena stranka pa ni obrazložila, kako je preverila možnost zaposlitve tožnice na drugih delih.
Kolektivna pogodbe dejavnosti vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 19. ZSDU člen 1, 1/3, 7, 95, 95/1-7, 110. ZRPJZ člen 14, 14/6. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah v plačilne razrede člen 25.
dejavnost vzgoje in izobraževanja - učitelj - napredovanje v plačnem razredu - količnik
Sklepi tožene stranke o napredovanju tožnice niso nezakoniti, ker ravnatelj na ocenjevalnih listih ni obrazložil ocen tistih zaposlenih delavcev pri toženi stranki, ki so izjemno napredovali. Ravnatelj ima možnost, da v sodnem postopku razloži, zakaj posameznemu delavcu dodatnih funkcionalnih znanj ni priznal ter zakaj so določeni delavci pri toženi stranki napredovali, drugi pa ne. V kolikor je njegova ocena objektivna in sprejeta v skladu s pravilnikom, je šteti, da so bili delavci pravilno ocenjeni.