ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 273, 273-5, 272, 272/1, 272/2, 273, 273-5. ZDR člen 85, 85.
začasna odredba
Pravilno je stališče, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji iz 85. člena ZDR/2002 za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi redne odpovedi iz krivdnega razloga do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe, saj tožnica ni zahtevala, da se o nameravani redni odpovedi obvesti sindikat, sindikat pa redni odpovedi iz krivdnega razloga tudi ni nasprotoval, ampak je odločitev delodajalca celo podprl. Zato je bil utemeljeno zavrnjen predlog za izdajo začasne odredbe v delu, ki se nanaša na zadržanje učinkovanja redne odpovedi delovnega razmerja.
prenehanje delovnega razmerja - postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi potrjene prisilne poravnave - varstvo nekaterih kategorij delavcev pred odpovedjo - statusne spremembe - pravno nasledstvo - prehodne določbe ZDR
1. Sodne odločbe veljajo tudi za pravne naslednike pravdnih strank, kar pomeni, da se v nadaljnjih postopkih, ne glede na to, kako je stranka označena v glavi sodbe, upoštevajo tudi kasnejše statusne spremembe na strani stranke, torej tudi preoblikovanje stranke (d.d. - d.o.o.), ki je bilo vpisano v sodni register po izdaji izpodbijane sodbe.
2. Postopek odpovedi pogodb o zaposlitvi v primeru potrjene prisilne poravnave poteka po novem ZDR, če je bil po njegovi uveljavitvi sprejet načrt finančne reorganizacije s programom prenehanja delovnega razmerja delavcem ter potrjena prisilna poravnava, čeprav je tožena stranka podala predlog za začetek postopka prisilne poravnave pred uveljavitvijo novega ZDR.
3. Tudi za odpoved po 106. čl. ZDR (na podlagi potrjene prisilne poravnave) velja posebno pravno varstvo pred odpovedjo za določene kategorije delavcev, ki jim delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi (predstavniki delavcev, starejši delavci, starši, invalidi) oz. je odpoved vezana na posebne pogoje in soglasja.
ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1. ZPP člen 280, 280. ZDR člen 84, 84/1, 85, 85/3, 84, 84/1, 85, 85/3.
začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve
Ne gre za absolutno kršitev postopka, v kolikor tožnica ni imela 15 dnevnega roka za pripravo zagovora skladno z 280. čl. ZPP. Delodajalec mora delavcu zagotoviti primeren rok za zagovor, kar pa je questio facti v vsaki konkretni zadevi.
Tožena stranka s tem, ko je poslala vabilo na zagovor v vednost sindikatu, ni kršila 84. čl. ZDR, saj iz predložene listinske dokumentacije ni razvidno, da bi tožnica zahtevala seznanitev sindikata.
Ni več mogoče zadržati učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je že realizirana.
Če sodišče 2. stopnje ugotovi, da ni bilo pogojev za preklic pogojne obsodbe, pritožbi ugodi in s sklepom sodbo za preklic pogojne obsodbe razveljavi in nato ustavi postopek za preklic pogojne obsodbe.
ZKP člen 371, 371/3, 478, 478/5, 371, 371/3, 478, 478/5.
udeležba - zagovornik - mladoletnik
Če se v pritožbi zatrjuje, da se zagovornik in mladoletnik nista udeležila seje senata na prvi stopnji, v zapisniku o seji pa je navedena njuna udeležba, je treba upoštevati kot resnične podatke iz zapisnika o seji. Zato do bistvene kršitve določb kazenskega postopka ni moglo priti.
začasna odredba - odpoved pogodbe o zaposlitvi - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi - vrste začasnih odredb - nastanek pravnih posledic odpovedi
Začasno odredbo, s katero se zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi, sodišče lahko izda predvsem, če je bil izveden postopek po 84. in 85. čl. ZDR, lahko pa takšno odredbo delavec predlaga tudi na podlagi 272. čl. ZIZ, saj 273. čl. ZIZ vrst začasnih odredb ne našteva taksativno, temveč jih navaja le primeroma. Vendar tudi v takšnem primeru začasne odredbe, s katero se zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ni mogoče predlagati, ko je že nastala pravna posledica odpovedi, to je prenehanje delovnega razmerja.
Če je obdolženec navzoč na razglasitvi sodbe in pri pouku o dolžnosti napovedati pritožbo, mu ni potrebno vročiti prepisa sodbe s poukom o napovedi. Napoved pritožbe, vložena po prejemu pisnega odpravka sodbe, je prepozna in jo je treba zavreči kot prepozno.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272, 272/1, 272/2. ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1. ZDR člen 85, 85/3, 85, 85/3.
začasna odredba - pravni interes
Za začasno odredbo, s katero je tožnik predlagal zadržanje učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi do pravnomočne odločitve sodišča o predlogu za začasno odredbo, tožnik nima pravnega interesa, saj je to, kar zahteva tožnik, izpolnjeno takoj, ko je vložena tožba s predlogom za izdajo začasne odredbe pod pogoji ZIZ oz. mu to priznava že sam zakon.
odpoved delovnega razmerja - bolniški stalež - postopek pri delodajalcu - zagovor
Ker je bil delavki zagovor določen že naslednji dan po seznanitvi z razlogi za izredno odpoved, je očitno, da delavki zagovor ni bil omogočen. Zmotno je stališče delodajalca, da bi moralo sodišče ugotoviti, ali je bila delavka na dan zagovora v takšnem psihičnem stanju, da se ni mogla udeležiti zagovora pri delodajalcu. Opustitev zagovora po določbi 2. dost. 83. čl. ZDR predstavlja takšno kršitev postopka, zaradi katere je že iz navedenega razloga odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, zato sodišču ni potrebno obravnavati zadeve tudi po vsebini.
Pritožbeno sodišče meni, da ni razlogov, da se odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi 6. odstavka 168. člena ZPP (opr. št. U-I-255/99 z dne 05.06.2003), ne bi nanašala tudi na primere, ko gre za sodne takse za vložitev predloga za izvršbo.
ZIZ člen 272, 272/1. ZDR člen 85, 85/1, 85/3, 88, 88/1, 88/1-2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti - začasna odredba - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - verjetnost obstoja terjatve
Tožnik je pri toženi stranki utemeljeno zahteval zadržanje učinkovanja "odločbe" o odpovedi (pravilno odpovedi) pogodbe o zaposlitvi, ker je sindikat nasprotoval odpovedi, učinki prenehanja pogodbe o zaposlitvi pa še niso nastopili. Tožena stranka je ravnala nepravilno, ko ni zadržala učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi.
Napačno je stališče tožene stranke, da je zahteva tožnika za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi brezpredmetna, ker rok za sodno varstvo sovpada z odpovednim rokom, saj je tožnik do poteka roka še vedno v delovnem razmerju pri toženi stranki. Odpoved pogodbe o zaposlitvi bo začela učinkovati šele s pravnomočnostjo odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe in šele takrat bo začel teči tudi odpovedni rok, saj tožnik ni izkazal verjetnega obstoja terjatve in zato ni pogojev za izdajo začasne odredbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v času starševskega dopusta - varstvo delavca
Delavka je v času nosečnosti, v času dojenja in v času izrabljanja starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela zaščitena tudi pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in ne le pred prenehanjem delovnega razmerja (1. odst. 115.čl. ZDR). V 2.odst. 115. čl. ZDR gre za zaščito pred prenehanjem delovnega razmerja v primeru, če je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana pred nastankom okoliščin, določenih v 1. odst. 115. čl. ZDR, datum prenehanja delovnega razmerja pa bi padel v obdobje, ko bi delavec že užival zaščito. Gre torej za dve vrsti zaščite, v 1. odst. 115. čl. ZDR za zaščito pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, v 2. odst. 115. čl. ZDR pa za zaščito pred prenehanjem delovnega razmerja.
Vročitev pravni osebi je pravilna, če je pošiljko zanjo prevzela oseba, ki očitno ravna v imenu tožene stranke, celo brez formalnega pooblastila, ta pa takšno ravnanje dopušča.
V primeru situacije iz 118. čl. ZDR bi se izrek sodbe sodišča prve stopnje po pravilnem tožbenem zahtevku moral glasiti na ugotovitev, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, tožnici pa preneha delovno razmerje pri toženi stranki določenega dne. Izrek sodbe sodišča prve stopnje je pomanjkljiv, saj govori le o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja, vendar ga ne zaključuje, opušča pa tudi ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, brez katere pa pogodba o zaposlitvi ne more prenehati.
Ravno dejstvo, da je tožeča stranka skupaj s poškodovanim vozilom prejela zapisnik zavarovalnice o ogledu in ocenitvi škode, potrjuje, da je opravila popravilo po naročilu tožene stranke, ki je bila v zapisniku navedena kot lastnica in kateri je tudi izročila popravljeno vozilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL48493
ZIZ člen 24, 24/1, 24, 24/1. OZ člen 417, 417/1, 419, 417, 417/1, 419.
prehod terjatve - odstop terjatve s pogodbo - cesija - obvestitev dolžnika - umik pritožbe
Upnica je v skladu s prvim odstavkom 24. člena ZIZ izkazala prehod terjatve s po zakonu overjeno listino, in sicer z notarsko overjeno pogodbo o odstopu terjatve. Za prenos terjatve na novega upnika ni potrebna dolžnikova privolitev, vendar ga mora odstopnik obvestiti o odstopu. Če tega ne stori, sprememba pripadnosti terjatve ni izničena, le cilj cesije, ki je v tem, da bi dolžnik obveznost izpolnil novemu upniku, ni dosežen.
pooblastilo za zastopanje - prenos pooblastila - soglasje stranke za prenos pooblastila
Notranje razmerje med stranko in pooblaščencem je zasnovano na zaupanju stranke do pooblaščenca. To razmerje je tesno osebnega značaja. Prav zaradi takšnega značaja pooblastilnega razmerja, zakon pogojuje prenos pooblastila na drugega z obstojem strankinega izrecnega pooblastila (96. čl. ZPP). Po takšnem prenosu drugi namreč ne zastopa pooblaščenca, ampak stranko, v katere imenu tudi dela. Prav zaradi narave tega razmerja je vseeno ali gre za prenos pooblastil na pooblaščenca, ki ni odvetnik, ali pa je odvetnik.