določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo z delom sodišča
Delegacijski postopek ni namenjen težnji po zagotavljanju procesnopravno in materialnopravno pravilnih odločitev v postopkih pred stvarno in krajevno pristojnim sodiščem.
ZNP člen 35, 104. ZRPPN člen 49, 50. ZOR člen 1093.
dopuščena revizija - nepravdni postopek - postopek za določitev odškodnine – odškodnina zaradi razlastitve – dejanska razlastitev - plačilo odškodnine po dogovoru o odškodnini - odločitev o stroških postopka
Čeprav postopek razlastitve ni bil izpeljan v skladu z 49. členom ZRPPN in zato sporazum, ki je bil sklenjen v tem postopku ne more imeti moči izvršilnega naslova po 50. členu ZRPPN, pa ni mogoče mimo dejstva, da dogovor, ki sta ga o odškodnini za zemljišče parc. št. 490 predlagatelja sklenila z razlastitveno upravičenko, predstavlja najmanj pogodbo o poravnavi, za katero veljajo splošne določbe obligacijskega prava (prvi odstavek 1093. člena ZOR). To pa seveda pomeni, da sta se predlagatelja z nasprotno udeleženko sporazumela, kakšno odškodnino jima je zaradi odvzema zemljišča dolžna plačati, predlagatelja pa tudi nista nikoli zatrjevala, da bi bila ta pogodba o poravnavi razveljavljena v zakonskih rokih. Tako je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je država s tem, ko je dogovorjeno odškodnino izplačala, svojo obveznost v celoti izpolnila in predlagateljema ne dolguje ničesar več.
V nepravdnem postopku za določitev odškodnine sicer velja posebno pravilo o povračilu stroškov, vendar le, če je bilo udeležencu naloženo plačilo odškodnine (104. člen Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP). Sicer veljajo splošna pravila o povračilu stroškov v nepravdnih postopkih iz 35. člena ZNP, v obravnavanem primeru prvi odstavek tega člena, po katerem vsak udeleženec trpi svoje stroške.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države za delo sodnika - trditvena podlaga odškodninske tožbe - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Odškodninska tožba zaradi sodniške napake ni pravno sredstvo zoper odločbo, s katero naj bi bila ta storjena. Sodišče v tovrstnem odškodninskem sporu o argumentih, ki se nanašajo na sporni predmet prejšnje pravde in so že bili obravnavani v zatrjevano protipravni sodni odločbi iz nje, ne razpravlja ponovno.
pogodba o preužitku - aleatorna pogodba – smrt preužitkarja - nujni delež - prikrajšanje nujnega deleža - ničnost - očitno nesorazmerje dajatev
Pravno napačen je pristop, da se po smrti preužitkarja, ko postane jasen obseg obveznosti pogodbenih strank, na zahtevo nujnih dedičev opravi obračun in se morebitna presegajoča vrednost obravnava kot darilo.
Zahtevek za razveljavitev pogodbe zaradi zatrjevane nesorazmernosti po materialnem pravu ne more biti utemeljen; nemoralnosti nagiba pogodbenih strank oziroma navideznosti pogodbe, katere pravna posledica je ničnost posla, pa tožnik ni zatrjeval.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - nediferencirana vrednost spornega predmeta – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Štirje tožniki v tožbi zoper dva toženca uveljavljajo tožbeni zahtevek za ugotovitev služnosti v korist petih in v breme dveh zemljišč. Zahtevek za ugotovitev stvarne služnosti je nedenarni zahtevek. Ne glede na določbo drugega odstavka 41. člena ZPP se vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov teh zahtevkov, ki so še sporni, kadar je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku. Ustaljeno stališče sodne prakse tega sodišča je, da peti odstavek 367. člena ZPP ne posega v ureditev drugega odstavka 41. člena ZPP, da se v primeru o subjektivni kumulaciji zahtevkov navadnih sospornikov dovoljenost revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka navadnega sospornika.
V konkretni zadevi je bistveno, da je sodišče ugotovilo, da sklep UE A. z dne 30. 8. 2002, s katerim status zaščitene kmetije ni ugotovljen (kar je bilo tudi izhodišče za dedovanje), kasneje ni bil ne spremenjen in ne razveljavljen.
ZKP člen 201, 201/1-3, 371, 371/1-11, 420, 420/2, 424, 424/1.
pripor - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - odreditev pripora - utemeljen sum – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Hipotetične možnosti, da bi bil pripor nesorazmeren ukrep, če bi sodišče osumljenčevo ravnanje opredelilo kot kaznivo dejanje tatvine (namesto ropa), Vrhovno sodišče ne more presoditi, vložnica pa s trditvami, ki temeljijo na njenem lastnem pogledu na dejansko stanje in oceni dokazov, uveljavlja nedovoljeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0016643
ZPP člen 367a. OZ člen 353.
dopuščena revizija – pomembno pravno vprašanje - zastaranje – odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem – zastaralni rok
Vrhovno sodišče ocenjuje, da so glede vprašanja, za katerega je dopustilo revizijo (v njem so sežeta v predlogu zastavljena vprašanja), podane predpostavke iz 367.a člena ZPP, ker je s tem v zvezi mogoče pričakovati odločitev o pravnih vprašanjih, ki so pomembna za razvoj prava preko sodne prakse.
gradbeništvo - sprememba namembnosti - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij ni izpolnjen - vprašanje ni pomembno pravno vprašanje - jasno zakonsko besedilo
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V odločbi, s katero je zavrnjena revidentova zahteva za spremembo gradbenega dovoljenja v zvezi z namembnostjo objekta, revidentova obveznost ali pravica ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Ker je odgovor na zastavljeno vprašanje, ali gre v tej zadevi (sprememba kmetijsko-stanovanjskega objekta v kmetijski objekt z gostinskim lokalom, trgovino ter lokalom v mansardi) za spremembo namembnosti ali spremembo rabe, jasen že na podlagi branja določbe petega odstavka 4. člena ZGO-1, tako vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zaradi katerega bi bila revizija dovoljena.
Nova dejstva, na podlagi katerih toženec utemeljuje predlog za obnovo postopka, se nanašajo na vprašanje aktivne legitimacije tožeče stranke. Gre za okoliščino, ki bi lahko vplivala na utemeljenost tožbenega zahtevka, zaradi česar revizijsko sodišče ocenjuje, da je najprej potrebno izpeljati postopek po predlogu za obnovo.
ZUS-1 člen 16, 83, 83/1, 83/2, 83/3. ZPP člen 367b, 367b/4. ZUreP-1 člen 93, 93/3, 100, 100/1. ZPNačrt člen 109.
uvedba postopka razlastitve – revizija osebe, ki ni bila stranka v upravnem sporu – zavrženje revizije – dovoljenost revizije strank – vrednostni kriterij ni izpolnjen – vprašanje ni konkretizirano – posledice niso posledice izpodbijanega akta
Revizijo lahko vložijo le osebe, ki so sodelovale kot stranke v upravnem sporu na prvi stopnji, torej osebe iz 16. člena ZUS-1, ne pa tudi druge osebe, ki formalnega položaja stranke v postopku pred upravnim sodiščem niso pridobile. Če revizijo vloži oseba, ki te pravice nima, taka revizija ni dovoljena in jo Vrhovno sodišče zavrže kot nedovoljeno.
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V odločbi o uvedbi razlastitvenega postopka obveznost ali pravica strank ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Revidenta pomembnega pravnega vprašanja nista opredelila s tako stopnjo jasnosti kot jo, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, zahtevata ustaljena upravnosodna praksa in 367. b člen ZPP, zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nista izkazala.
Ker posledice, ki jih revidenta navajata (odvzem lastninske pravice na stavbnih zemljiščih, na katerih stoji stanovanjska hiša s poslopjem, kar bo imelo za posledico, da bosta ostala brez ustreznega bivališča; odsotnost povezave z javnim cestnim omrežjem in razvrednotenje zemljišč), niso in ne morejo biti posledice izpodbijanega akta, to je odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka, pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Glede na dane vremenske pogoje kritičnega dne je razumna presoja višjega sodišča, da je bilo „narivke“ južnega snega pričakovati in da izkazano stanje smučišča na kraju padca v konkretni situaciji ni predstavljalo nevarnega mesta v smislu 5. člena ZVSmuč, ki bi od upravljalca smučišča terjalo, da bi tam namestil zaščito (npr. opozorilne ali obvestilne znake).
dopuščena revizija - prodajna pogodba - stvarne napake - poslovna odškodninska odgovornost - odgovornost za stvarne napake - odgovornost prodajalca - pasivna legitimacija - navidezna komisijska pogodba - koncept odškodninskega prava RS - kaznovalna funkcija prava
Iz naslova odgovornosti za pravne napake kupcu odgovarja le prodajalec.
Argumentacija sodišča druge stopnje, ki je s priznanjem pasivne legitimacije prvega toženca v odškodninsko odgovornost vpeljalo kaznovalni element, v slovenskem pravnem redu ruši koncept odškodninskega prava, ki ureja interesne konflikte med prirejenimi konflikti.
Razlikovanje med kaznivim dejanjem prikrivanja po 217. členu KZ-1 in kaznivim dejanjem pranja denarja po 245. členu KZ-1 je bistveno za obravnavanje storilcev kaznivih dejanj:
če storilec predhodnega (premoženjskega) kaznivega dejanja po storitvi kaznivega dejanja izpolni zakonske znake prikrivanja, bo zaradi razmerja navideznega realnega steka (naknadno nekaznivo ravnanje) storil le predhodno kaznivo dejanje;
če storilec predikatnega kaznivega dejanja po storjenem kaznivem dejanju ne prikriva le protipravno pridobljene premoženjske koristi, temveč poizkuša z določeno aktivnostjo zakriti njen izvor, pa bo lahko spoznan za krivega storitve predikatnega kaznivega dejanja in kaznivega dejanja pranja denarja.
Šele, če je storilčeva aktivnost po storjenem kaznivem dejanju taka, da po subjektivni (zavedanje storilca, da je njegovo ravnanje namenjeno temu, da se zakrije izvor nezakonito pridobljenega premoženja) in objektivni plati (običajno gre pri pranju denarja za večje, povezane transakcije, oziroma za ponavljajočo dejavnost storilca) presega kriminalno količino, zajeto v predhodnem kaznivem dejanju, in predstavlja napad na drugo zavarovano dobrino, je mogoče storilca predhodnega kaznivega dejanja spoznati za krivega tudi storitve kaznivega dejanja pranja denarja.
ZPP člen 41, 41/2, 191, 191/1, 191/1-2, 367, 367/5. ZIZ člen 64, 65, 171.
dovoljenost revizije - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - nediferencirana vrednost spornega predmeta - navadno sosporništvo - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe
Izvršilni upniki na podlagi vseh sklepov o izvršbi niso v taki materialnopravni skupnosti, da je možna le enaka odločitev za vse. Ker so toženci navadni sosporniki v smislu 2. točke prvega odstavka 191. člena ZPP, seštevanje vrednosti po prvem odstavku 41. člena in petem odstavku 367. člena ZPP pa za subjektivno kumulacijo zahtevkov v primeru navadnega sosporništva ne velja, se dovoljenost revizije presoja po drugem odstavku 41. člena ZPP, torej po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
predlog za dopustitev revizije – povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega – posredni oškodovanci – enotnost sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Zavrnitev predloga za dopustitev revizije, ker ne gre za odstop od sodne prakse v zvezi z odmero odškodnine za duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – MEDIJSKO PRAVO
VS0016651
ZPP člen 367a, 367c, 367c/2. ZMed.
predlog za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje – mediji – odgovornost novinarja - kršitev osebnostnih pravic v tisku – razžalitev dobrega imena in časti – povrnitev škode – svoboda izražanja – varstvo zasebnosti – javni uslužbenec – politik - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Sodišče druge stopnje je soglašalo z oceno, da se sporni članek ne dotika tožnikovega intimnega življenja, ampak razkriva njegova politična stališča in mnenja o nekaterih osebnostih slovenskega javnega življenja, da nima statusa relativne javne osebe le zato, ker je javni uslužbenec, ampak zlasti zato, ker je z vstopom v politični prostor prestopil mejo zasebnika, ki edini uživa največjo stopnjo varstva zasebnosti; omejitev svobode novinarskega izražanja je treba interpretirati restriktivno; poseg ni bil nesorazmeren in žaljivost v objektivnem smislu ni bila podana.