• Najdi
  • 1
  • od 11
  • >
  • >>
  • 1.
    Sklep II DoR 349/2013
    30.1.2014
    ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0016748
    ZPP člen 2, 7, 212, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 171.
    predlog za dopustitev revizije - povrnitev nepremoženjske škode - pretep – deljena odgovornost – ravnanje odškodovanca - obrazloženost odgovora na tožbo – odstop od sodne prakse – pomembno pravno vprašanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.
  • 2.
    Sklep I R 3/2014
    30.1.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0016618
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo z delom sodišča
    Delegacijski postopek ni namenjen težnji po zagotavljanju procesnopravno in materialnopravno pravilnih odločitev v postopkih pred stvarno in krajevno pristojnim sodiščem.
  • 3.
    Sklep II Ips 334/2013
    30.1.2014
    NEPRAVDNO PRAVO
    VS0016657
    ZNP člen 35, 104. ZRPPN člen 49, 50. ZOR člen 1093.
    dopuščena revizija - nepravdni postopek - postopek za določitev odškodnine – odškodnina zaradi razlastitve – dejanska razlastitev - plačilo odškodnine po dogovoru o odškodnini - odločitev o stroških postopka
    Čeprav postopek razlastitve ni bil izpeljan v skladu z 49. členom ZRPPN in zato sporazum, ki je bil sklenjen v tem postopku ne more imeti moči izvršilnega naslova po 50. členu ZRPPN, pa ni mogoče mimo dejstva, da dogovor, ki sta ga o odškodnini za zemljišče parc. št. 490 predlagatelja sklenila z razlastitveno upravičenko, predstavlja najmanj pogodbo o poravnavi, za katero veljajo splošne določbe obligacijskega prava (prvi odstavek 1093. člena ZOR). To pa seveda pomeni, da sta se predlagatelja z nasprotno udeleženko sporazumela, kakšno odškodnino jima je zaradi odvzema zemljišča dolžna plačati, predlagatelja pa tudi nista nikoli zatrjevala, da bi bila ta pogodba o poravnavi razveljavljena v zakonskih rokih. Tako je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je država s tem, ko je dogovorjeno odškodnino izplačala, svojo obveznost v celoti izpolnila in predlagateljema ne dolguje ničesar več.

    V nepravdnem postopku za določitev odškodnine sicer velja posebno pravilo o povračilu stroškov, vendar le, če je bilo udeležencu naloženo plačilo odškodnine (104. člen Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP). Sicer veljajo splošna pravila o povračilu stroškov v nepravdnih postopkih iz 35. člena ZNP, v obravnavanem primeru prvi odstavek tega člena, po katerem vsak udeleženec trpi svoje stroške.
  • 4.
    Sodba II Ips 448/2010
    30.1.2014
    ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0016693
    URS člen 26. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
    povrnitev premoženjske škode - odgovornost države za delo sodnika - trditvena podlaga odškodninske tožbe - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Odškodninska tožba zaradi sodniške napake ni pravno sredstvo zoper odločbo, s katero naj bi bila ta storjena. Sodišče v tovrstnem odškodninskem sporu o argumentih, ki se nanašajo na sporni predmet prejšnje pravde in so že bili obravnavani v zatrjevano protipravni sodni odločbi iz nje, ne razpravlja ponovno.
  • 5.
    Sodba II Ips 59/2013
    30.1.2014
    POGODBENO PRAVO
    VS0016629
    OZ člen 39, 50, 564.
    pogodba o preužitku - aleatorna pogodba – smrt preužitkarja - nujni delež - prikrajšanje nujnega deleža - ničnost - očitno nesorazmerje dajatev
    Pravno napačen je pristop, da se po smrti preužitkarja, ko postane jasen obseg obveznosti pogodbenih strank, na zahtevo nujnih dedičev opravi obračun in se morebitna presegajoča vrednost obravnava kot darilo.

    Zahtevek za razveljavitev pogodbe zaradi zatrjevane nesorazmernosti po materialnem pravu ne more biti utemeljen; nemoralnosti nagiba pogodbenih strank oziroma navideznosti pogodbe, katere pravna posledica je ničnost posla, pa tožnik ni zatrjeval.
  • 6.
    Sklep II DoR 374/2013
    30.1.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0016679
    ZPP člen 41, 41/2, 44, 44/2, 367, 367/5, 377.
    predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - nediferencirana vrednost spornega predmeta – zavrženje predloga za dopustitev revizije
    Štirje tožniki v tožbi zoper dva toženca uveljavljajo tožbeni zahtevek za ugotovitev služnosti v korist petih in v breme dveh zemljišč. Zahtevek za ugotovitev stvarne služnosti je nedenarni zahtevek. Ne glede na določbo drugega odstavka 41. člena ZPP se vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov teh zahtevkov, ki so še sporni, kadar je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku. Ustaljeno stališče sodne prakse tega sodišča je, da peti odstavek 367. člena ZPP ne posega v ureditev drugega odstavka 41. člena ZPP, da se v primeru o subjektivni kumulaciji zahtevkov navadnih sospornikov dovoljenost revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka navadnega sospornika.
  • 7.
    Sodba II Ips 215/2010
    30.1.2014
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0016660
    ZD člen 141, 224. ZPP člen 394.
    obnova postopka - zaščitena kmetija
    V konkretni zadevi je bistveno, da je sodišče ugotovilo, da sklep UE A. z dne 30. 8. 2002, s katerim status zaščitene kmetije ni ugotovljen (kar je bilo tudi izhodišče za dedovanje), kasneje ni bil ne spremenjen in ne razveljavljen.
  • 8.
    Sklep II Ips 165/2012
    30.1.2014
    STVARNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VS0016623
    SPZ člen 89, 89, 89/2.
    zahteva za varstvo zakonitosti - nujna pot - ustanovitev nujne poti – nepremičnina v solastnini - solastno služeče zemljišče
    Ustanovitev nujne poti na solastni stvari je izključena.
  • 9.
    Sodba XI Ips 425/2014-75
    30.1.2014
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2006934
    ZKP člen 201, 201/1-3, 371, 371/1-11, 420, 420/2, 424, 424/1.
    pripor - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - odreditev pripora - utemeljen sum – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
    Hipotetične možnosti, da bi bil pripor nesorazmeren ukrep, če bi sodišče osumljenčevo ravnanje opredelilo kot kaznivo dejanje tatvine (namesto ropa), Vrhovno sodišče ne more presoditi, vložnica pa s trditvami, ki temeljijo na njenem lastnem pogledu na dejansko stanje in oceni dokazov, uveljavlja nedovoljeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
  • 10.
    VSRS sklep Cp 14/2013
    30.1.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0017088
    ZPP člen 331, 331/1, 339, 339/2, 339/2-14. URS člen 156. ZUstS člen 23, 23/1.
    zahteva za oceno ustavnosti - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - sklep o nadaljevanju postopka - sklep procesnega vodstva - obrazloženost procesnega sklepa
    Obrazložitev izpodbijanega sklepa je sicer res skopa, vendar omogoča njegov preizkus, kar izhaja tudi iz povzete vsebine same pritožbe.
  • 11.
    Sklep II DoR 412/2013
    30.1.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS0016643
    ZPP člen 367a. OZ člen 353.
    dopuščena revizija – pomembno pravno vprašanje - zastaranje – odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem – zastaralni rok
    Vrhovno sodišče ocenjuje, da so glede vprašanja, za katerega je dopustilo revizijo (v njem so sežeta v predlogu zastavljena vprašanja), podane predpostavke iz 367.a člena ZPP, ker je s tem v zvezi mogoče pričakovati odločitev o pravnih vprašanjih, ki so pomembna za razvoj prava preko sodne prakse.
  • 12.
    Sklep X Ips 253/2013
    30.1.2014
    UPRAVNI SPOR
    VS1014551
    ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2. ZGO-1 člen 4, 4/5.
    gradbeništvo - sprememba namembnosti - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij ni izpolnjen - vprašanje ni pomembno pravno vprašanje - jasno zakonsko besedilo
    Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

    V odločbi, s katero je zavrnjena revidentova zahteva za spremembo gradbenega dovoljenja v zvezi z namembnostjo objekta, revidentova obveznost ali pravica ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

    Ker je odgovor na zastavljeno vprašanje, ali gre v tej zadevi (sprememba kmetijsko-stanovanjskega objekta v kmetijski objekt z gostinskim lokalom, trgovino ter lokalom v mansardi) za spremembo namembnosti ali spremembo rabe, jasen že na podlagi branja določbe petega odstavka 4. člena ZGO-1, tako vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zaradi katerega bi bila revizija dovoljena.
  • 13.
    Sklep II Ips 193/2012
    30.1.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0016663
    ZPP člen 402, 402/2, 402/3, 402/4, 404, 404/1.
    revizija - prekinitev revizijskega postopka - obnova postopka – nova dejstva
    Nova dejstva, na podlagi katerih toženec utemeljuje predlog za obnovo postopka, se nanašajo na vprašanje aktivne legitimacije tožeče stranke. Gre za okoliščino, ki bi lahko vplivala na utemeljenost tožbenega zahtevka, zaradi česar revizijsko sodišče ocenjuje, da je najprej potrebno izpeljati postopek po predlogu za obnovo.
  • 14.
    Sklep X Ips 231/2013
    30.1.2014
    UPRAVNI SPOR - RAZLASTITEV
    VS1014570
    ZUS-1 člen 16, 83, 83/1, 83/2, 83/3. ZPP člen 367b, 367b/4. ZUreP-1 člen 93, 93/3, 100, 100/1. ZPNačrt člen 109.
    uvedba postopka razlastitve – revizija osebe, ki ni bila stranka v upravnem sporu – zavrženje revizije – dovoljenost revizije strank – vrednostni kriterij ni izpolnjen – vprašanje ni konkretizirano – posledice niso posledice izpodbijanega akta
    Revizijo lahko vložijo le osebe, ki so sodelovale kot stranke v upravnem sporu na prvi stopnji, torej osebe iz 16. člena ZUS-1, ne pa tudi druge osebe, ki formalnega položaja stranke v postopku pred upravnim sodiščem niso pridobile. Če revizijo vloži oseba, ki te pravice nima, taka revizija ni dovoljena in jo Vrhovno sodišče zavrže kot nedovoljeno.

    Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

    V odločbi o uvedbi razlastitvenega postopka obveznost ali pravica strank ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

    Revidenta pomembnega pravnega vprašanja nista opredelila s tako stopnjo jasnosti kot jo, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, zahtevata ustaljena upravnosodna praksa in 367. b člen ZPP, zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nista izkazala.

    Ker posledice, ki jih revidenta navajata (odvzem lastninske pravice na stavbnih zemljiščih, na katerih stoji stanovanjska hiša s poslopjem, kar bo imelo za posledico, da bosta ostala brez ustreznega bivališča; odsotnost povezave z javnim cestnim omrežjem in razvrednotenje zemljišč), niso in ne morejo biti posledice izpodbijanega akta, to je odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka, pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
  • 15.
    Sodba II Ips 445/2010
    30.1.2014
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS0016639
    ZVSmuč člen 5.
    vmesna sodba – povrnitev škode - odgovornost upravljalca smučišča – poškodba smučarja - pojem nevarnega mesta - dokazno breme - izvedensko mnenje
    Glede na dane vremenske pogoje kritičnega dne je razumna presoja višjega sodišča, da je bilo „narivke“ južnega snega pričakovati in da izkazano stanje smučišča na kraju padca v konkretni situaciji ni predstavljalo nevarnega mesta v smislu 5. člena ZVSmuč, ki bi od upravljalca smučišča terjalo, da bi tam namestil zaščito (npr. opozorilne ali obvestilne znake).
  • 16.
    Sodba II Ips 119/2012
    30.1.2014
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS0016696
    OZ člen 488, 488/1.
    dopuščena revizija - prodajna pogodba - stvarne napake - poslovna odškodninska odgovornost - odgovornost za stvarne napake - odgovornost prodajalca - pasivna legitimacija - navidezna komisijska pogodba - koncept odškodninskega prava RS - kaznovalna funkcija prava
    Iz naslova odgovornosti za pravne napake kupcu odgovarja le prodajalec.

    Argumentacija sodišča druge stopnje, ki je s priznanjem pasivne legitimacije prvega toženca v odškodninsko odgovornost vpeljalo kaznovalni element, v slovenskem pravnem redu ruši koncept odškodninskega prava, ki ureja interesne konflikte med prirejenimi konflikti.
  • 17.
    Sodba I Ips 60793/2011-644
    30.1.2014
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS2006978
    ZKP člen 372, 372-1, 372-5. KZ-1 člen 217, 217/1, 245, 245/1. ZPPDFT člen 2.
    kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – pranje denarja – zakonski znaki kaznivega dejanja - prikrivanje – odločba o kazenski sankciji
    Razlikovanje med kaznivim dejanjem prikrivanja po 217. členu KZ-1 in kaznivim dejanjem pranja denarja po 245. členu KZ-1 je bistveno za obravnavanje storilcev kaznivih dejanj:

    če storilec predhodnega (premoženjskega) kaznivega dejanja po storitvi kaznivega dejanja izpolni zakonske znake prikrivanja, bo zaradi razmerja navideznega realnega steka (naknadno nekaznivo ravnanje) storil le predhodno kaznivo dejanje;

    če storilec predikatnega kaznivega dejanja po storjenem kaznivem dejanju ne prikriva le protipravno pridobljene premoženjske koristi, temveč poizkuša z določeno aktivnostjo zakriti njen izvor, pa bo lahko spoznan za krivega storitve predikatnega kaznivega dejanja in kaznivega dejanja pranja denarja.

    Šele, če je storilčeva aktivnost po storjenem kaznivem dejanju taka, da po subjektivni (zavedanje storilca, da je njegovo ravnanje namenjeno temu, da se zakrije izvor nezakonito pridobljenega premoženja) in objektivni plati (običajno gre pri pranju denarja za večje, povezane transakcije, oziroma za ponavljajočo dejavnost storilca) presega kriminalno količino, zajeto v predhodnem kaznivem dejanju, in predstavlja napad na drugo zavarovano dobrino, je mogoče storilca predhodnega kaznivega dejanja spoznati za krivega tudi storitve kaznivega dejanja pranja denarja.
  • 18.
    Sklep II Ips 162/2012
    30.1.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
    VS0016585
    ZPP člen 41, 41/2, 191, 191/1, 191/1-2, 367, 367/5. ZIZ člen 64, 65, 171.
    dovoljenost revizije - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - nediferencirana vrednost spornega predmeta - navadno sosporništvo - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe
    Izvršilni upniki na podlagi vseh sklepov o izvršbi niso v taki materialnopravni skupnosti, da je možna le enaka odločitev za vse. Ker so toženci navadni sosporniki v smislu 2. točke prvega odstavka 191. člena ZPP, seštevanje vrednosti po prvem odstavku 41. člena in petem odstavku 367. člena ZPP pa za subjektivno kumulacijo zahtevkov v primeru navadnega sosporništva ne velja, se dovoljenost revizije presoja po drugem odstavku 41. člena ZPP, torej po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
  • 19.
    Sklep II DoR 288/2013
    30.1.2014
    ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0016790
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 179.
    predlog za dopustitev revizije – povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega – posredni oškodovanci – enotnost sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Zavrnitev predloga za dopustitev revizije, ker ne gre za odstop od sodne prakse v zvezi z odmero odškodnine za duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega.
  • 20.
    Sklep II DoR 386/2013
    30.1.2014
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – MEDIJSKO PRAVO
    VS0016651
    ZPP člen 367a, 367c, 367c/2. ZMed.
    predlog za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje – mediji – odgovornost novinarja - kršitev osebnostnih pravic v tisku – razžalitev dobrega imena in časti – povrnitev škode – svoboda izražanja – varstvo zasebnosti – javni uslužbenec – politik - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Sodišče druge stopnje je soglašalo z oceno, da se sporni članek ne dotika tožnikovega intimnega življenja, ampak razkriva njegova politična stališča in mnenja o nekaterih osebnostih slovenskega javnega življenja, da nima statusa relativne javne osebe le zato, ker je javni uslužbenec, ampak zlasti zato, ker je z vstopom v politični prostor prestopil mejo zasebnika, ki edini uživa največjo stopnjo varstva zasebnosti; omejitev svobode novinarskega izražanja je treba interpretirati restriktivno; poseg ni bil nesorazmeren in žaljivost v objektivnem smislu ni bila podana.
  • 1
  • od 11
  • >
  • >>