Določitev posebnega pogoja je zaostritev pogojne obsodbe, ki obsojenca pod pretnjo preklica pogojne obsodbe sili k prostovoljni izpolnitvi obveznosti. Posebni pogoj povrnitve s kaznivim dejanjem nastale škode se določi tudi, kadar sodišče oškodovancu v kazenskem postopku ne prisodi premoženjskopravnega zahtevka, če je bila oškodovancu odškodnina pravnomočno že prisojena in obsojenec te svoje obveznosti v času izrekanja sodbe še ni izpolnil.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007093
ZKP člen 371, 371/2, 424, 424/1. KZ člen 54.
pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga obrambe – kršitev kazenskega zakona – nadaljevano kaznivo dejanje
Če sodišče ne odloči o dokaznem predlogu ali ne navede razlogov za njegovo zavrnitev, gre lahko za bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP v zvezi s četrtim odstavkom 299. člena ZKP oziroma v zvezi s sedmim odstavkom 364. člena ZKP in za kršitev pravice do obrambe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007022
ZKP člen 371, 371/2, 442. KZ-1 člen 135, 135/3. KZ-1B člen 128.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – sojenje v nenavzočnosti – opravičilo – nenavzočnost zagovornika - izvajanje dokazov - obtožba upravičenega tožilca – kršitev kazenskega zakona - grožnja
Ni nujno v vsakem primeru slediti dokaznemu predlogu, tudi ne v primeru dokazovanja alibija, če je že na podlagi drugih, že izvedenih dokazov mogoče zaključiti, da je alibi ovržen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007074
ZKP člen 8, 14, 371, 371/2, 372, 372-1. KZ-1 člen 135, 135/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pouk o pravicah v postopku - enako varstvo pravic - protispisnost - prosta presoja dokazov – pomoč prava neuki stranki – jezik v postopku – vpliv na zakonitost – kršitev kazenskega zakona – grožnja
Pomoč sodišča procesnim udeležencem se sme nanašati zgolj na uresničevanje obdolženčevih procesnih pravic v kazenskem postopku, ne pa na vprašanja dejanskega stanja ali pravna vprašanja, o katerih odloča sodišče, saj bi bila sicer njegova nepristranskost pri sojenju ogrožena.
S tem, ko je sodišče preklicalo pogojno obsodbo, ki je že bila upoštevana ob določitvi enotne kazni v pogojni obsodbi, izrečeni z drugo sodbo in je izgubila svojo samostojnost, je odločilo v zadevi, ki je že bila pravnomočno razsojena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007061
ZKP člen 340, 340/1-1, 371, 371/1-7, 371/2, 372, 372-3, 372-4, 420, 421, 421/3, 424, 424/1. URS člen 29, 29-3, 31. EKČP člen 6, 6/3-d. KZ člen 183, 183/2. KZJ člen 95, 96.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - popolna rešitev predmeta obtožbe - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - pravica do zaslišanja obremenilnih prič - odpoved pravici - zaslišanje mladoletne priče - branje zapisnikov o izpovedbah prič - kršitev kazenskega zakona - zastaranje - pretrganje zastaranja - pravna opredelitev - spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let - slabotna oseba - otrok - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - dopolnitev - rok za vložitev
Presoja, ali je bila obrambi v postopku zagotovljena možnost soočenja z obremenilno pričo oziroma ali se je pravici do zaslišanja obremenilne priče odpovedala.
Če drugostopenjsko sodišče ugotovi kršitev kazenskega zakona zaradi zastaranja, kaznivega dejanja ne sme zgolj izpustiti iz opisa kaznivih dejanj, temveč mora v tem delu izdati zavrnilno sodbo, v kateri mora navesti opis kaznivega dejanja in njegovo pravno opredelitev.
Kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, po drugem v zvezi s prvim odstavkom 183. člena KZ je bilo podano, kadar je imel oškodovanec katero od alternativno naštetih lastnosti: še ni star deset let, ali je slabotna oseba, ki še ni stara petnajst let, ali pa se storilcu ni mogel upreti, ker je ta uporabil silo ali pa mu je zagrozil z neposrednim napadom na življenje ali telo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006996
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2, 426, 427.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – nasprotja v razlogih - povzročitev smrti iz malomarnosti - zahteva za varstvo zakonitosti – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Če je zahteva za varstvo zakonitosti vložena v škodo obdolženca, razveljavitev na podlagi 427. člena ZKP ni mogoča zaradi prepovedi iz drugega odstavka 426. člena ZKP.
Standarda skrbnosti dobrega strokovnjaka ne gre presojati v smeri, kaj vse bi moralo biti v konkretnem primeru storjeno, da bi bilo zdravljenje bolnika čim bolj uspešno, temveč, ali je bilo v konkretnem primeru v danih konkretnih okoliščinah storjeno tisto, kar so trenutne zmožnosti, praksa in standardi zdravljenja narekovali, določali.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - neupravičen promet s prepovedanimi drogami - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja – namen storilca – hramba z namenom prodaje
Izvršitveni način hrambe droge (zaradi prodaje) je ena od alternativno določenih izvršitvenih dejanj kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1 in posebne dodatne konkretizacije ne potrebuje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2007016
ZKP člen 164, 258, 331, 331/2, 371, 371/1-8, 371/1-11, 372, 372-1. KZ-1 člen 30, 324, 324/1, 324/2, 324/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - nejasni razlogi - nedovoljen dokaz - strokovni pregled krvi - predhodna seznanitev z izpovedjo drugih prič - izvedenstvo - postavitev drugega izvedenca - kršitev kazenskega zakona - predrzna vožnja v cestnem prometu - zakonski znaki kaznivega dejanja - vzročna zveza - teorija vzročnosti - teorija adekvatnosti - krivda - eventualni naklep - dejanska zmota - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - dokaz z zaslišanjem prič
Zgolj abstraktna predstava storilca o možnih kršitvah cestnoprometnih predpisov zaradi vožnje pod vplivom alkohola, ob hkratni odsotnosti zavedanja konkretnih okoliščin, v katerih je prišlo do ogrozitvene posledice, ne zadostuje za izpolnitev subjektivnih znakov kaznivega dejanja po prvem odstavku 324. člena KZ-1.
Glede oseb, ki v kazenskem postopku niso bile zaslišane, torej niso bile niti priče, kaj šele obremenilne, pravica obrambe do soočenja z obremenilnimi pričami ni mogla biti kršena.
Obtoženca sta sodelovala pri prostituiranju drugih oseb na način, da sta ustvarjala zaslužek, pri čemer je šlo za kontinuirano izvrševanje in utečen, donosen posel. Njuno sodelovanje ni bilo omejeno na dajanje na razpolago prostorov, kjer se je izvajala prostitucija, temveč sta tja pošiljala stranke in se z njimi dogovarjala za srečanja z dekleti, dekleta pošiljala tudi na druge lokacije, ter na ta način dejansko vodila in nadzirala izvrševanje prostitucije. Ker sta pri tem od deklet zahtevala polovico zaslužka, je pravilen zaključek pravnomočne sodbe, da sta sodelovala pri prostituciji prav zaradi izkoriščanja, in ne iz katerega drugega razloga.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007027
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-4, 395, 395/1. KZ člen 126, 126/5, 234a.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nasprotja v razlogih sodbe – nerazumljiv izrek – pravice obrambe – izvajanje dokazov – presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - gospodarska dejavnost – preslepitev – opis kaznivega dejanja
S tem, ko je obsojenec pri sklepanju poslov za gospodarsko družbo pred poslovnimi partnerji nastopal kot njen direktor in kot zastopnik, se dogovarjal o dobavi trgovskega blaga za potrebe družbe, za namen sklenitve pogodbe izročal dokumentacijo družbe in podpisoval pogodbe, je (ne glede na to, kakšen status je imel) opravljal gospodarsko dejavnost.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006986
ZKP člen 370, 371, 371/2. KZ-1 člen 323. ZVCP-1 člen 44.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti – vključevanje v cestni promet
Tudi če bi drugi udeleženec prekoračil dovoljeno hitrost, to samo po sebi ne more vplivati na ugotovitev, da predstavlja vključevanje v promet na prednostno cesto na način, kot je to storil obtoženec, kršitev določila prve alineje prvega odstavka 44. člena ZVCP-1.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007064
ZKP člen 371, 371/1-11, 398. KZ-1 člen 196, 196/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - nerazumljiv izrek - opis kaznivega dejanja pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - kršitev temeljnih pravic delavcev
S tem, ko v izreku sodbe ni navedenih zneskov neplačanih prispevkov, ni podana kršitev 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, niti kršitev materialnega zakona (kršitev temeljnih pravic delavcev - 196. člen KZ-1).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006994
ZKP člen 354, 354/1, 354/2, 371, 371/1-9, 371/2. URS člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – prekoračitev obtožbe - identiteta med obtožbo in sodbo - sprememba pravne opredelitve – umor iz koristoljubnosti – tatvina
Pri presoji dopustnosti spremembe pravne opredelitve je ključno, ali je bil obtoženec pred izrekom sodbe kadarkoli seznanjen z možnostjo drugačne pravne opredelitve očitanega mu dejanja in ali se je imel možnost braniti se zoper spremenjeno oziroma drugačno pravno kvalifikacijo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007018
ZKP člen 129a, 129a/2, 129a/3, 372, 372-4, 420, 420/1, 420/2. KZ-1 člen 86, 86/7, 86/8, 86/11. KZ-1B člen 44. URS člen 14, 28.
zahteva za varstvo zakonitosti – druga odločba – izvršitev odločb - pomembno pravno vprašanje - način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora - merila za odločanje o predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist – načelo zakonitosti – časovna veljavnost kazenskega zakona – uporaba milejšega zakona - načelo enakosti – odločba o kazenski sankciji – odmera kazni – načelo individualizacije
V primeru, ko je od storitve kaznivega dejanja do pravnomočnosti sklepa, s katerim sodišče odloči o predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist, prišlo do spremembe kazenskega zakona (enkrat ali večkrat), mora sodišče uporabiti kazenski zakon, ki je za storilca z vidika možnosti nadomestitve kazni zapora z delom v splošno korist milejši, četudi je za storilca pri izreku obsodilne sodbe uporabilo drug zakon (npr. zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja).
Zakonodajalec z novelo KZ-1B s spremenjenim pravilom, v katerem je konkretiziral okoliščine, ki naj jih sodišče zlasti upošteva pri odločitvi, ali naj se zaporna kazen izvrši z delom v splošno korist ali ne, vsebinsko ni spremenil meril tako, da bi lahko govorili o drugih merilih, kot jih je določal KZ-1.
Načelo individualizacije velja tudi za odločanje o predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007080
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 420, 420/2, 421, 421/3. KZ-1 člen 20.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - udeležba pri kaznivem dejanju – sostorilstvo – odločba o kazenski sankciji
Oškodovancu prizadejana huda telesna poškodba je bila plod dotedanjega skupnega agresivnega ravnanja vseh treh obsojencev, ki je privedlo do situacije, ko je oškodovanec obležal na tleh in s tem v položaju, ko mu je eden od obsojencev lahko skočil na prsni koš in mu prizadejal tako telesno poškodbo. Kateri od njih je konkretno zadal ta zadnji poškodbeni udarec, ni odločilna okoliščina.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006980
ZKP člen 344, 371, 371/1-10, 372, 372-5, 397. KZ člen 50.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – prepoved reformatio in peius - sprememba obtožbe v ponovnem sojenju – kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – pogojna obsodba - posebni pogoj – premoženjskopravni zahtevek – oškodovanec - opis kaznivega dejanja – čas storitve
Državni tožilec lahko v ponovnem postopku z obtožbo razpolaga kot v prvem sojenju, ne glede na to, da se zoper kasneje razveljavljeno sodbo ni pritožil.
Aktivna legitimacija za uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka se presoja po pravilih civilnega prava in ne po določbi 144. člena ZKP (v konkretnem primeru zavarovalnica ne more prevzeti kazenskega pregona kot oškodovanec kot tožilec, saj njena premoženjska pravica s kaznivim dejanjem ni bila prekršena ali ogrožena, lahko pa priglasi zahtevek kot pravni naslednik oškodovancev, saj nanjo z izplačilom odškodnine preide pravica do povračila škode).
kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – izrek enotne kazni
Sodišče je pri določitvi enotne kazni nepravilno upoštevalo v pogojni obsodbi določeno kazen, ki je bila že upoštevana ob določitvi enotne kazni v drugi sodbi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007039
ZKP člen 285a, 285c, 354, 371, 371/1-11, 372, 372-1, 395, 395/1, 420, 424. KZ-1 člen 54, 245, 245/2. KZ-1B. URS člen 31.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - sodba na podlagi priznanja – priznanje krivde - predobravnavni narok – presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – pravna opredelitev - nadaljevano kaznivo dejanje – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – pranje denarja - odločba o kazenski sankciji
V okviru prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari je kot isti historični dogodek treba obravnavati časovno in krajevno povezan življenjski primer, katerega obravnavanje v več ločenih kazenskih postopkih bi bilo z vidika pravice do poštenega postopka in vsebinsko pravilne odločitve, nesprejemljivo. Samo ob izpolnjevanju teh pogojev se načelo ne bis in idem lahko nanaša tudi na kasneje odkrita ista oziroma istovrstna kazniva dejanja, ki niso bila zajeta v pravnomočno obravnavanem nadaljevanem kaznivem dejanju, ki se nanaša na isto časovno obdobje, ter je zato kasnejši pregon zanje izključen.