KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007228
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 395, 395/1. KZ-1 člen 286, 286/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnost - presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - oviranje pravosodnih in drugih državnih organov
Za storitev kaznivega dejanja oviranja pravosodnih in drugih državnih organov ne more biti odločilno, ali je namen vplivanja na pričanje jasno izražen že v samih besedah, temveč je treba na takšen namen sklepati iz vseh ostalih okoliščin določenega primera, torej glede na celoten kontekst, v katerem so bile grožnje izrečene.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007185
ZKP člen 285b, 285b/1, 285c, 285č, 371, 371/2. KZ-1 člen 51, 51/2, 173, 173/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga – narok za izrek kazenske sankcije - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - zakonski znak kaznivega dejanja - spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let
Ker je zagovornica predlagala, da se na naroku za izrek kazenske sankcije izvedejo dokazi, ki bi potrdili okoliščino, ki v primeru storitve kaznivega dejanja, ki se očita obsojencu, sploh ne more pomeniti okoliščine, ki bi bila relevantna za odmero kazni, sodišče z zavrnitvijo dokaznega predloga ni kršilo zakona. Če je namreč posamezna okoliščina hkrati konstitutivni znak kaznivega dejanja, sodišče praviloma te okoliščine ne sme upoštevati kot obteževalne ali olajševalne okoliščine.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007178
ZKP člen 258, 371, 371/2, 372, 372-5.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - postavitev drugega izvedenca - kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče je postavilo novo izvedenko psihiatrične stroke, saj je ocenilo izvedensko mnenje prvo postavljene izvedenke za neprepričljivo, predvsem pa neskladno z ostalimi že izvedenimi dokazi. Navedene pomanjkljivosti oziroma neskladnosti prvega izvedenskega mnenja, so bile v izvedenskem mnenju nove izvedenke odpravljene; to izvedensko mnenje je zato sodišče ocenilo kot verodostojno, sprejemljivo in prepričljivo ter je zato povsem upravičeno zavrnilo dokazni predlog obrambe za postavitev novega, tretjega izvedenca psihiatrične stroke, s pomočjo katerega naj bi se odpravilo razlike med obema izvedenskima mnenjema.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007186
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-1, 445. KZ člen 252.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - obvestilo o seji pritožbenega senata - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja - pranje denarja
Kaznivo dejanje velike tatvine je bilo dokončano s trenutkom, ko so bili z uspešnim vdorom v bančno aplikacijo NLB iz TRR oškodovanca nakazani zneski na račun obsojenca in njegove matere. S tem trenutkom so namreč neznani storilci s tem negotovinskim denarjem že razpolagali in njihovo ravnanje, ko so tako pridobljene zneske prilaščenega denarja nakazali na omenjena računa obsojenca in njegove matere, je bilo že ravnanje v okviru zakrivanja izvora tega denarja.
Ovadba je sporočilo državnemu tožilcu ali policiji, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, iz česar izhaja, da je potrebno kazensko ovadbo podati ali policiji ali državnemu tožilstvu, zato zapisa oškodovančeve izjave v zapisniku CSD ni mogoče šteti za kazensko ovadbo.
Sila, ki je v opisu kaznivega dejanja sicer vsebovana, ni opredeljena kot sredstvo prisiljenja, s katero bi obsojenec prišel do protipravno pridobljene premoženjske koristi. Konstitutivni element kaznivega dejanja ropa je namreč ravno sila, usmerjena proti posestniku stvari, ki si jo želi storilec protipravno prilastiti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007181
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 424, 424/1. ZVPoz člen 10, 24, 37, 37/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - povzročitev splošne nevarnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - blanketna norma - opis kaznivega dejanja
Obrazložitev sodbe mora vselej obsegati razloge o odločilnih dejstvih, sodišču pa se pri tem ni potrebno opredeljevati do vseh izvedenih dokazov, če obstoj določenih dejstev jasno in nedvoumno izhaja že iz drugih dokazov. Opredelitev sodišča prve stopnje do pisnega mnenja izvedenca in priče bi bila zato v obrazložitvi sodbe nujna samo, če bi iz teh dokazov izhajala protislovnost z dokazi, na katere je sodišče oprlo svojo odločitev o obstoju odločilnih dejstev.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007193
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 378, 420, 420/2. KZ-1 člen 299. ZPol člen 38.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnost - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - obvestilo o pritožbeni seji - vpliv na zakonitost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi - varnostni pregled
Varnostni pregled po 38. členu ZPol ni povezan z zbiranjem dokazov kaznivega dejanja, zato pogoj za ta ukrep ni določena stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Namen varnostnega pregleda je zagotoviti varnost policista in drugih oseb v postopku, ker pa gre za poseg v zasebnost in dostojanstvo osebe pa sme policist varnosti pregled opraviti le, če je podana verjetnost (samo)napada.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika - zahteva za izločitev sodnika - nedovoljen dokaz - zaslišanje prič - privilegirana priča - nepopolna rešitev predmeta obtožbe - sprememba obtožbe - idealni stek - pomanjkljivosti odločbe - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - obravnava pred sodiščem druge stopnje – preložitev glavne obravnave
Funkcija predsednika senata sodišča druge stopnje ni enaka funkciji predsednika senata sodišča prve stopnje, zato sprememba funkcije predsednice senata in članice senata (glasovalke) na seji senata in na obravnavi pred sodiščem druge stopnje ni imela nobenega vpliva, saj je o pritožbi ves čas odločal senat, ki so ga sestavljali isti višji sodniki, ki so bili z zadevo tudi seznanjeni.
Ko sodišče druge stopnje na obravnavi izvaja dokaze, mora odločati v postopku, ki je v metodi ocenjevanja izenačen z metodo ocenjevanja sodišča prve stopnje. Torej, če je sodišče prve stopnje izvedlo dokaz neposredno (zaslišalo pričo), mora biti kontrola višjega sodišča nujno neposredna (ponovno neposredno zaslišati pričo na obravnavi).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007184
ZKP člen 372, 372-4, 420, 420/2.
kršitev kazenskega zakona – enovito kaznivo dejanje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem, ko je sodišče v obtožbi očitano ravnanje obdolženca pred uveljavitvijo KZ-1 izpustilo iz opisa dejanja in ga je spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja nasilja v družini, izvršenega v času, ko je bilo takšno ravnanje že inkriminirano, ni kršilo zakona v obdolženčevo škodo. Za pravno opredelitev kaznivega dejanja tako pri kolektivnem, nadaljevanem kaznivem dejanju in takoimenovanem enovitem kaznivem dejanju je pomemben trenutek, ko je storilec prenehal z izvrševanjem zakonskih znakov zadnjega v tem konstruktu zaobseženega storilčevega protipravnega ravnanja.
kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona – tek zastaranja kazenskega pregona - pretrganje zastaranja kazenskega pregona
Prvo dejanje usmerjeno v pregon obsojenca je bilo z vložitvijo obtožnega predloga izvršeno dne 11. 12. 2012, vendar je rok treh let od storitve obsojencu očitanega kaznivega dejanja pretekel že 1. 10. 2010, in je torej pregon zastaral.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007221
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-4. KZ člen 3, 3/2, 217. KZ-1 člen 7, 7/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - časovna veljavnost kazenskega zakona – uporaba milejšega zakona - pravna opredelitev - goljufija - nadaljevano kaznivo dejanje
Ker je sojenje pred prvostopenjskim sodiščem v obravnavnem primeru potekalo znova, so stranke smele predlagati izvedbo dokazov, tako tistih, ki so že bili izvedeni v prejšnjih postopkih, kot tudi novih, zato ni sprejemljivo stališče obrambe, da bi moralo prvostopenjsko sodišče brez posebnega predloga obrambe tudi v ponovljenem postopku izvesti dokaz z zaslišanjem predmetne priče. Obramba bi, v kolikor je bila prepričana, da je izpovedba priče pomembna za pravilno ugotovljeno dejansko stanje in bi obsojenca razbremenila krivde, predlog za njeno zaslišanje morala podati tudi v ponovljenem postopku.
ZKP člen 372, 372-5. KZ-1 člen 53, 53/2-3, 59, 59/4.
kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - enotna kazen - izrek enotne kazni z upoštevanjem druge sodbe - izrek enotne kazni z upoštevanjem druge pogojne obsodbe
Sodišče je pri izreku enotne pogojne kazni upoštevalo kot določeno tudi kazen, ki je bila z združitvijo že povzeta v drugo sodbo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007144
ZKP člen 154, 154/3, 371, 371/1-8, 371/1-11, 372, 372-1, 427. KZ-1 člen 263, 263/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - prikriti preiskovalni ukrepi - pogoji za uporabo ukrepa - razlogi o odločilnih dejstvih - dvom o resničnosti odločilnih dejstev - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje
O nezakonitem posredovanju ni mogoče govoriti v primeru, ko posameznik zakonito uradni osebi nekaj predlaga ali na podoben način zakonito deluje v okviru svojih pristojnosti in pooblastil. Za posredovanje v smislu določbe drugega odstavka 263. člena KZ-1 gre samo v tistih primerih, ko skušajo posamezniki izven okvira svojih formalnih pristojnosti in pooblastil pri uradnih osebah doseči neko nezakonito odločitev.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – pranje denarja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Za ugotovitev obstoja predikatnega (predhodnega) kaznivega dejanja, ki predstavlja zakonski znak kaznivega dejanja pranja denarja (pridobitev denarja, ki je predmet nadaljnjega pranja s kaznivim dejanjem) ni potrebno, da bi bil znan in procesuiran njegov storilec, temveč zadošča opredelitev objektivnih dejstev njegove izvršitve.
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-5, 420, 420/2. KZ-1 člen 62.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe - rok za preklic pogojne obsodbe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Višje sodišče je odločalo daleč po preteku časa, v katerem bi se smela preklicati pogojna obsodba in je tako utemeljen očitek sodišču prve in druge stopnje, da sta kršili določbo prvega odstavka 62. člena KZ-1.
ZKP člen 372, 372-5. KZ-1 člen 57, 57/3, 59, 59/4.
kršitev kazenskega zakona - pogojna obsodba - posebni pogoj - izrek enotne kazni z upoštevanjem druge sodbe - izrek enotne kazni z upoštevanjem druge pogojne obsodbe
Kadar sodišče z novo sodbo zopet izreče obsojencu pogojno obsodbo, vendar nadaljnji pogoj, naložen v prejšnji pogojni obsodbi ni bil izpolnjen, mora ta del odločbe s prejšnje pravnomočne sodbe povzeti v na novo izrečeni pogojni obsodbi, ter na novo določiti rok za izpolnitev obveznosti. Sodišče ravna tako takrat, ko zanesljivo ugotovi, da obsojenec obveznosti, naložene s prejšnjo pogojno obsodbo ni izpolnil.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007176
ZKP člen 358, 358-4, 371, 371/2, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dejanje majhnega pomena - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nestrinjanje državnega tožilca z dokaznimi zaključki sodišča o obstoju nesorazmernosti med majhnim pomenom kaznivega dejanja in posledicami, ki bi jih obsodba povzročila, ne predstavlja uveljavljanja kršitve zakona, temveč izpodbijanje s pravnomočno sodbo ugotovljenega dejanskega stanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007127
ZKP člen 100, 372, 372-5, 445a, 445a/2, 506. KZ-1 člen 57, 57/3.
postopek za izdajo kaznovalnega naloga - odločba o kazenski sankciji - kršitev kazenskega zakona - pogojna obsodba - posebni pogoj - premoženjskopravni zahtevek - postopek za preklic pogojne obsodbe
Tudi če bi oškodovanec podal premoženjskopravni zahtevek, sodišče v postopku za izdajo kaznovalnega naloga (po ureditvi, ki je veljala do spremembe ZKP-L) o njem ne bi moglo odločiti in bi oškodovanca zgolj napotilo na pravdo.