Sila, ki je v opisu kaznivega dejanja sicer vsebovana, ni opredeljena kot sredstvo prisiljenja, s katero bi obsojenec prišel do protipravno pridobljene premoženjske koristi. Konstitutivni element kaznivega dejanja ropa je namreč ravno sila, usmerjena proti posestniku stvari, ki si jo želi storilec protipravno prilastiti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007193
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 378, 420, 420/2. KZ-1 člen 299. ZPol člen 38.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnost - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - obvestilo o pritožbeni seji - vpliv na zakonitost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi - varnostni pregled
Varnostni pregled po 38. členu ZPol ni povezan z zbiranjem dokazov kaznivega dejanja, zato pogoj za ta ukrep ni določena stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Namen varnostnega pregleda je zagotoviti varnost policista in drugih oseb v postopku, ker pa gre za poseg v zasebnost in dostojanstvo osebe pa sme policist varnosti pregled opraviti le, če je podana verjetnost (samo)napada.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika - zahteva za izločitev sodnika - nedovoljen dokaz - zaslišanje prič - privilegirana priča - nepopolna rešitev predmeta obtožbe - sprememba obtožbe - idealni stek - pomanjkljivosti odločbe - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - obravnava pred sodiščem druge stopnje – preložitev glavne obravnave
Funkcija predsednika senata sodišča druge stopnje ni enaka funkciji predsednika senata sodišča prve stopnje, zato sprememba funkcije predsednice senata in članice senata (glasovalke) na seji senata in na obravnavi pred sodiščem druge stopnje ni imela nobenega vpliva, saj je o pritožbi ves čas odločal senat, ki so ga sestavljali isti višji sodniki, ki so bili z zadevo tudi seznanjeni.
Ko sodišče druge stopnje na obravnavi izvaja dokaze, mora odločati v postopku, ki je v metodi ocenjevanja izenačen z metodo ocenjevanja sodišča prve stopnje. Torej, če je sodišče prve stopnje izvedlo dokaz neposredno (zaslišalo pričo), mora biti kontrola višjega sodišča nujno neposredna (ponovno neposredno zaslišati pričo na obravnavi).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007184
ZKP člen 372, 372-4, 420, 420/2.
kršitev kazenskega zakona – enovito kaznivo dejanje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem, ko je sodišče v obtožbi očitano ravnanje obdolženca pred uveljavitvijo KZ-1 izpustilo iz opisa dejanja in ga je spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja nasilja v družini, izvršenega v času, ko je bilo takšno ravnanje že inkriminirano, ni kršilo zakona v obdolženčevo škodo. Za pravno opredelitev kaznivega dejanja tako pri kolektivnem, nadaljevanem kaznivem dejanju in takoimenovanem enovitem kaznivem dejanju je pomemben trenutek, ko je storilec prenehal z izvrševanjem zakonskih znakov zadnjega v tem konstruktu zaobseženega storilčevega protipravnega ravnanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007144
ZKP člen 154, 154/3, 371, 371/1-8, 371/1-11, 372, 372-1, 427. KZ-1 člen 263, 263/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - prikriti preiskovalni ukrepi - pogoji za uporabo ukrepa - razlogi o odločilnih dejstvih - dvom o resničnosti odločilnih dejstev - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje
O nezakonitem posredovanju ni mogoče govoriti v primeru, ko posameznik zakonito uradni osebi nekaj predlaga ali na podoben način zakonito deluje v okviru svojih pristojnosti in pooblastil. Za posredovanje v smislu določbe drugega odstavka 263. člena KZ-1 gre samo v tistih primerih, ko skušajo posamezniki izven okvira svojih formalnih pristojnosti in pooblastil pri uradnih osebah doseči neko nezakonito odločitev.
kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona – tek zastaranja kazenskega pregona - pretrganje zastaranja kazenskega pregona
Prvo dejanje usmerjeno v pregon obsojenca je bilo z vložitvijo obtožnega predloga izvršeno dne 11. 12. 2012, vendar je rok treh let od storitve obsojencu očitanega kaznivega dejanja pretekel že 1. 10. 2010, in je torej pregon zastaral.
ZKP člen 372, 372-5. KZ-1 člen 53, 53/2-3, 59, 59/4.
kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - enotna kazen - izrek enotne kazni z upoštevanjem druge sodbe - izrek enotne kazni z upoštevanjem druge pogojne obsodbe
Sodišče je pri izreku enotne pogojne kazni upoštevalo kot določeno tudi kazen, ki je bila z združitvijo že povzeta v drugo sodbo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007221
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-4. KZ člen 3, 3/2, 217. KZ-1 člen 7, 7/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - časovna veljavnost kazenskega zakona – uporaba milejšega zakona - pravna opredelitev - goljufija - nadaljevano kaznivo dejanje
Ker je sojenje pred prvostopenjskim sodiščem v obravnavnem primeru potekalo znova, so stranke smele predlagati izvedbo dokazov, tako tistih, ki so že bili izvedeni v prejšnjih postopkih, kot tudi novih, zato ni sprejemljivo stališče obrambe, da bi moralo prvostopenjsko sodišče brez posebnega predloga obrambe tudi v ponovljenem postopku izvesti dokaz z zaslišanjem predmetne priče. Obramba bi, v kolikor je bila prepričana, da je izpovedba priče pomembna za pravilno ugotovljeno dejansko stanje in bi obsojenca razbremenila krivde, predlog za njeno zaslišanje morala podati tudi v ponovljenem postopku.
ZKP člen 372, 372-5. KZ-1 člen 57, 57/3, 59, 59/4.
kršitev kazenskega zakona - pogojna obsodba - posebni pogoj - izrek enotne kazni z upoštevanjem druge sodbe - izrek enotne kazni z upoštevanjem druge pogojne obsodbe
Kadar sodišče z novo sodbo zopet izreče obsojencu pogojno obsodbo, vendar nadaljnji pogoj, naložen v prejšnji pogojni obsodbi ni bil izpolnjen, mora ta del odločbe s prejšnje pravnomočne sodbe povzeti v na novo izrečeni pogojni obsodbi, ter na novo določiti rok za izpolnitev obveznosti. Sodišče ravna tako takrat, ko zanesljivo ugotovi, da obsojenec obveznosti, naložene s prejšnjo pogojno obsodbo ni izpolnil.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – pranje denarja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Za ugotovitev obstoja predikatnega (predhodnega) kaznivega dejanja, ki predstavlja zakonski znak kaznivega dejanja pranja denarja (pridobitev denarja, ki je predmet nadaljnjega pranja s kaznivim dejanjem) ni potrebno, da bi bil znan in procesuiran njegov storilec, temveč zadošča opredelitev objektivnih dejstev njegove izvršitve.
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-5, 420, 420/2. KZ-1 člen 62.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe - rok za preklic pogojne obsodbe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Višje sodišče je odločalo daleč po preteku časa, v katerem bi se smela preklicati pogojna obsodba in je tako utemeljen očitek sodišču prve in druge stopnje, da sta kršili določbo prvega odstavka 62. člena KZ-1.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007176
ZKP člen 358, 358-4, 371, 371/2, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dejanje majhnega pomena - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nestrinjanje državnega tožilca z dokaznimi zaključki sodišča o obstoju nesorazmernosti med majhnim pomenom kaznivega dejanja in posledicami, ki bi jih obsodba povzročila, ne predstavlja uveljavljanja kršitve zakona, temveč izpodbijanje s pravnomočno sodbo ugotovljenega dejanskega stanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007127
ZKP člen 100, 372, 372-5, 445a, 445a/2, 506. KZ-1 člen 57, 57/3.
postopek za izdajo kaznovalnega naloga - odločba o kazenski sankciji - kršitev kazenskega zakona - pogojna obsodba - posebni pogoj - premoženjskopravni zahtevek - postopek za preklic pogojne obsodbe
Tudi če bi oškodovanec podal premoženjskopravni zahtevek, sodišče v postopku za izdajo kaznovalnega naloga (po ureditvi, ki je veljala do spremembe ZKP-L) o njem ne bi moglo odločiti in bi oškodovanca zgolj napotilo na pravdo.
ZKP člen 372, 372-1, 420, 420/2. KZ člen 302, 302/1. ZIZ. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja - preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi – izvršitelj – rubež - vročitev zapisnika o rubežu - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pomočnik izvršitelja je uradna oseba, ki opravlja določena uradna dejanja na podlagi pooblastil, ki mu jih daje zakon in drug predpis, vročitev zapisnika o rubežu pa je uradno dejanje, ki ga je izvršitelj dolžan opraviti v okviru svojih pravic. Izrek torej vsebuje vse elemente kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja.
ZKP člen 372, 372-5. KZ-1 člen 53, 53/1, 59, 59/4, 60, 60/2.
kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji – enotna kazen - izrek enotne kazni z upoštevanjem druge sodbe – izrek enotne kazni z upoštevanjem druge pogojne obsodbe
Sodišče je pri izreku enotne pogojne kazni upoštevalo kot določeno tudi kazen, ki je bila z združitvijo že povzeta v drugo sodbo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007198
ZKP člen 372, 372-5, 420, 420/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - odločba o kazenski sankciji
Sodišče krši kazenski zakon (med drugim) če v odločbi o kazenski sankciji, prekorači pravice, ki jih ima glede tega po zakonu, obsojenka pa izpodbija odločitev o kazenski sankciji, in sicer glede trajanja in načina izvršitve kazni. Na tej podlagi pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007139
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-5, 420, 424, 424/1. KZ-1 člen 25, 115.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - naklep – uboj - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ugotovitev, kakšna je bila vsebina storilčeve zavesti in volje v trenutku izvršitve kaznivega dejanja, je ugotovitev dejanske narave in kot taka ne more biti predmet izpodbijanja z zahtevo za varstvo zakonitosti.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami – posredovanje pri nakupu ali prodaji – pravna zmota
Posredovanje pri kaznivem dejanju prometa z mamili pomeni dejansko posredovanje pri vzpostavljanju stikov med prodajalcem in kupci, pri čemer za obstoj kaznivega dejanja ni pomembno ali to posrednik stori za plačilo ali iz kakšnega drugega motiva.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007112
ZKP člen 285c, 285c/1-3, 372, 420, 420/2, 424, 424/1.
kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitve - sodba na podlagi priznanja – priznanje krivde – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Priznanje krivde v nobenem pogledu ne sme vplivati na sodnikovo dolžnost materialnopravne presoje dejanja.
Kršitev kazenskega zakona je mogoče uspešno uveljavljati le, če je ugotovljeno, da je bil ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju kazenski zakon napačno uporabljen.
V primeru navideznega idealnega steka zaradi razmerja inkluzije se ne primerjajo določbe o kaznivih dejanjih, ali je opis enega kaznivega dejanja na abstraktni ravni zaobsežen z drugim, temveč se presoja konkretno ravnanje storilca. Obsojenec je s svojim ravnanjem uresničil zakonske znake dveh kaznivih dejanj oziroma uresničil dve prepovedani posledici; spravil je v promet lažno listino in si pridobil protipravno premoženjsko korist.