Ni moč pritrditi zagovornikom, da pri osumljencu ni podan priporni razlog begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, saj je osumljenec državljan tuje države, kjer ima tudi stalno prebivališče in družino, čez Slovenijo pa je zgolj potoval, sodišče pa je ugotovilo tudi, da se pogosto giblje izven meja svoje matične države. Glede na navedene okoliščine je sodišče razumno presodilo, da je nevarnost pobega večja od negotovosti, ki bi se ji osumljenec s pobegom izpostavil.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007288
ZKP člen 102, 102/3, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 395, 420, 420/2, 420/5. KZ-1 člen 38, 38/2, 240, 240/1, 240/2. URS člen 25, 29, 29-2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotja med razlogi - odločilna dejstva - protispisnost – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - presoja pritožbenih navedb - izčrpanje pravnih sredstev – pravica do pritožbe - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti – pomoč - čas storitve kaznivega dejanja - premoženjskopravni zahtevek - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kljub temu, da se ugotovljeno nasprotje med razlogi nanaša na dejstva, ki glede na opis kaznivega dejanja v izreku ne vplivajo na sam obstoj kaznivega dejanja (pridobitev premoženjske koristi sebi ali komu drugemu je pri kaznivem dejanju po prvem in drugem odstavku 240. člena KZ-1 predpisana alternativno), pa gre še vedno za nasprotje med razlogi sodbe glede zakonskega znaka kaznivega dejanja, torej glede odločilnega dejstva.
Glede na to, da bi bilo mogoče protipravno premoženjsko korist, ki naj bi si jo pridobil obsojeni A. K., ugotoviti le z vrednotenjem družbe M. d.o.o., je bila obsojencu z zavrnitvijo predloga za postavitev izvedenca ekonomske stroke, ki bi izračunal obstoj in višino premoženjske koristi, ki se je očitala obsojencu, kršena pravica do izvajanja dokazov v njegovo korist.
kršitev kazenskega zakona - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - pravna opredelitev - zatajitev finančnih obveznosti - velika premoženjska korist - nadaljevano kaznivo dejanje
Plačilo prispevkov za socialno varnost oziroma plačilo in obračuni prispevkov od plač, ki jih je potrebno obračunati in izplačati vsak mesec, predstavljajo periodične obveznosti in je kaznivo dejanje dokončano vsakokrat, ko storilec z aktivnim ravnanjem ali opustitvijo preslepi davčni organ o svoji davčni obveznosti.
Po storitvi kaznivega dejanja je začela veljati spremenjena določba 249. člena KZ-1B, ki v prvem odstavku predpisuje kot objektivni pogoj kaznivosti izognitev obveznostim, ki pomenijo veliko premoženjsko korist, vendar pa v konkretnem primeru velika premoženjska korist v nobenem mesecu ni bila dosežena. Zato nobeno od ravnanj obsojenca ne izpolnjuje zakonskih znakov kaznivega dejanja zatajitve finančnih obveznosti.
kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – nevarna vožnja v cestnem prometu - predrznost in brezobzirnost
Obsojenec je vozil predrzno in brezobzirno, ker je kljub močni alkoholiziranosti vozil na prekratki varnostni razdalji. Iz presoje predrzne oziroma brezobzirne vožnje ni mogoče izpustiti okoliščine, da je obsojeni vozil pod močnim vplivom alkohola, zgolj zato, ker ta okoliščina sama po sebi že ustreza izvršitvenemu načinu iz 1. točke prvega odstavka 324. člena KZ-1B. Nasprotno, pri presoji predrzne oziroma brezobzirne vožnje je treba upoštevati vsa dejstva in okoliščine, ki izhajajo iz opisa dejanja.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - izločitev sodnika - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - odločba o kazenski sankciji - presoja pritožbenih navedb - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - sostorilstvo
Celovitost obsojenčevih ravnanj kaže, da je bil njegov prispevek k izvršitvi ropa odločilen, saj je preostalim sostorilcem s prevozom omogočil priti na bencinski servis, kjer se je rop izvršil, jim z izročitvijo orožja sploh omogočil, da so dejanje izvršili na predviden način ter jim z vnaprejšnjo zagotovitvijo prevoza po izvršenem ropu s kraja dejanja nudil možnost pobega in s tem uspešnega zaključka načrtovanega dejanja z dokončno prilastitvijo in razdelitvijo izplena, zato je izpodbijana sodba pravilno opredelila vlogo obsojenca kot sostorilca pri obravnavanem kaznivem dejanju ropa.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - požig
Požig je sicer kaznivo dejanje iz skupine kaznivih dejanj zoper premoženje, vendar pa zadošča za izpolnitev vseh elementov kaznivega dejanja že dejstvo, da je storilec požgal tujo hišo ali drugo stavbo, ne glede na njeno vrednost.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007257
ZKP člen 39, 39/1-6, 41, 41/2, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-2. KZ-1 člen 31.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi - nasprotja med razlogi – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - izločitev sodnika - kršitev kazenskega zakona – pravna zmota
Da bi utemeljil zatrjevano pravno zmoto, bi moral obsojenec navesti upravičene razloge, zaradi katerih ni vedel, da je njegovo dejanje v nasprotju s pravom. Torej bi pri obsojencu morala obstajati opravičljiva zmota o prepovedanosti njegovega dejanja, tako v človeškem in etičnem smislu, kot tudi v smislu njegove pravne prepovedanosti.
Obsojenka ni mogla zlorabiti dano ji pooblastilo, ker je s smrtjo pooblastiteljice to prenehalo in zato od tega trenutka dalje ni mogla več zastopati premoženjskih koristi pokojne kot pooblaščenka.
ZKP člen 372, 372-1, 420, 420/2. KZ člen 208, 208/2, 208/3, 208/5.
kršitev kazenskega zakona - ogrožanje varnosti pri delu – vzročna zveza - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojenec bi kot nadrejeni moral ugotoviti, kakšno popravilo je treba opraviti oziroma bi moral popravilo, ki je potekalo med proizvodnim procesom, nadzirati, ob taki ugotovitvi bi tudi spoznal, da M. dela oziroma popravila ne zmore opraviti sam. Obsojenčeva opustitev dolžnega ravnanja je bila vzrok da je M. samostojno iskal pomoč drugega delavca in za njuno neuporabo osebne zaščitne opreme.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007263
ZKP člen 201, 201/1-3, 372, 372-4. KZ-1 člen 307, 307/1.
pripor - odreditev pripora - ponovitvena nevarnost – objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora - kršitev kazenskega zakona - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva - zakonski znaki kaznivega dejanja
Pri kaznivih dejanjih, ki predstavljajo hudo ogrožanje življenja in varnosti ljudi ter njihovega premoženja, zadostuje za odreditev pripora že nižja stopnja verjetnosti ponovitve kaznivega dejanja kot v primerih, ko gre za nevarnost ponovitve kaznivih dejanj, s katerimi varnost ljudi ni tako hudo ogrožena.
Sodišče v skladu z načelom proste presoje dokazov samo odloča, katere dokaze bo izvedlo, mora pa (razen v primeru, ko je očitno, da dokaz ne more biti uspešen) ugoditi dokaznemu predlogu in izvesti dokaz, če je le ta materialno pravno ali procesno pravno relevanten in če je njegov obstoj in relevantnost obramba utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VS2007269
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-1, 378, 378/1. KZ člen 234a. URS člen 22, 25, 29. EKČP člen 6.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - obvestilo o seji pritožbenega senata - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja
Namen navzočnosti obdolženca oziroma njegove obrambe na seji višjega sodišča namreč ni le v natančnejšem pojasnjevanju stališč iz pritožbe oziroma odgovora na pritožbo, temveč predvsem v kontroli poročila sodnika poročevalca, ki ga ta poda na pritožbeni seji. Poleg tega je obdolžencu in njegovemu zagovorniku z neposrednim in ustnim nastopanjem pred sodniki, ki odločajo o obdolženčevi zadevi, dana možnost, da s svojim nastopom in navajanjem argumentov prepriča sodišče, da spremeni svoje stališče, ki si ga je doslej lahko izoblikovalo le na podlagi pisne dokumentacije spisa.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007238
ZKP člen 372, 372-1, 420, 420/1.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - šikaniranje na delovnem mestu
V zahtevi za varstvo zakonitosti kršitev ni mogoče uveljavljati na takšen način, da se vložnik namesto, da bi kršitve izrecno navedel in določno pojasnil, enostavno sklicuje na navedbe, ki jih je podal v zaključni besedi, ali na kršitve, ki jih je uveljavljal v drugih pravnih sredstvih.
Za ugotovitev kdo je lahko storilec kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu je odločilnega pomena vprašanje, kdo dejansko daje navodila za delo in izvaja nadzor nad delom delavcev (dejanski delodajalec oziroma nadrejeni delavec) in ali oškodovanec to osebo šteje za svojega nadrejenega.
kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev – zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - zloraba položaja ali pravic odgovorne osebe - sklenitev škodljive pogodbe - milejši zakon
Zagovornikovo zavzemanje za opredelitev obsojenčevega ravnanja kot kaznivo dejanje sklenitve škodljive pogodbe po drugem odstavku 130. člena KZ SRS je obsojencu v škodo, saj je bila za to dejanje predpisana strožja kazen, kot je predpisana po sedaj veljavni določbi drugega odstavka 240. člena KZ-1.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007252
ZKP člen 18, 18/2, 148a, 148a/3, 219a, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2. KZ-1 člen 34, 243, 243/1, 243/2, 243/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - poseg v komunikacijsko zasebnost - pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - izjava osumljenca – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona – ponarejanje denarja - poskus
Obramba mora v kasnejših fazah postopka, to je v pritožbi ali celo v izrednem pravnem sredstvu, obstoj in pravno relevantnost predlaganega dokaza oziroma njegovo uspešnost, izkazati z višjo stopnjo verjetnosti glede na ostale že izvedene in ocenjene dokaze.
Obsojenec je hotel denar zamenjati v Banki Slovenije, torej ga je izročil kot plačilno sredstvo. Kaznivo dejanje je bilo s tem, ko je obsojeni denar izročil uslužbenki Banke Slovenije, dokončano, ne glede na to, kako je ona v nadaljevanju ravnala.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007289
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1. KZ-1 člen 20, 20/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje v izreku sodbe - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - sostorilstvo
Dejstvo, da je zagovornik zaradi pomote sodnega osebja prejel vabilo na predobravnavni narok, še ne pomeni, da je s tem ponovno pridobil pravico do predlaganja dokazov, ki bi jih mogel in moral predlagati že na predobravnavnem naroku. Kot pravni strokovnjak je vedel, kakšne pravne posledice nastopijo po zaključku predobravnavnega naroka, na katere je bil tudi izrecno poučen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS2007220
ZKP člen 41, 41/2, 214, 215, 227, 269, 371, 371/1-2, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 372-4, 395, 395/1, 420, 420/5. KZ člen 25, 269, 269a. URS člen 22, 23, 27, 28, 29, 36. EKČP člen 6, 8. MKPPKZ člen 4, 13.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika - nedovoljen dokaz - privilegij zoper samoobtožbo - hišna preiskava - razlogi o odločilnih dejstvih - indična sodba - pravice obrambe - domneva nedolžnosti - pravica do nepristranskega sojenja - presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - sprejemanje daril za nezakonito posredovanje - dajanje daril za nezakonito posredovanje - sprejem obljube nagrade oziroma koristi - opis kaznivega dejanja - uradna oseba - uradno dejanje - udeležba pri kaznivem dejanju - sostorilstvo - čas storitve kaznivega dejanja
Pripravljalna dejanja so sama po sebi vrednostno nevtralna, kriminalno (kazensko) vsebino pa dobijo šele, ko jih povežemo z namenom storiti kaznivo dejanje. Gre za poseben namen storilca, da bo izvršil določeno kaznivo dejanje, ki običajno velja za izjemno nevarno oziroma resno; posebnega namena storilca pri pripravljalnih dejanjih izvršiti kaznivo dejanje pa se ne sme zamenjevati s subjektivnimi znaki kaznivih dejanj, kot na primer „z namenom“, ko gre za psihične procese.
Kadar je zakonski znak kaznivega dejanja dovolj opredeljen in ni pomensko odprt, je mogoče tudi v dejanskem opisu konkretnega življenjskega primera pri navedbah zakonskega znaka uporabiti enako pojmovno opredelitev in ga nato obravnavati kot dejstvo.
Sprejem obljube je sporazum, dogovor, lahko je izrecen ali tih, lahko gre za sprejem s konkludentnim dejanjem, med tistim, ki nagrado obljublja oziroma daje, in tistim, ki jo sprejema, ali sprejme obljubo nagrade, darila, ali koristi. Komunikacijski način je lahko viden navzven tako, da pusti zaznavne sledi v zunanjem svetu, lahko pa gre za prikrito ravnanje (in praviloma je tako), ki se tudi manifestira v zunanjem svetu in so okoliščine takšne komunikacije znane le vpletenim. Seveda pa je v slednjem primeru dokazovanje kaznivega dejanja bistveno bolj zahtevno.
Sodišče ugotavlja odločilna dejstva, ko razpolaga z neposrednimi dokazi, neposredno s temi dokazi. Glede na okoliščine konkretnega primera pa lahko odločilna dejstva ugotavlja šele s sklepanjem iz posrednih dejstev oziroma indicev. Indici imajo vlogo posrednih dokazov, ki kažejo na odločilna dejstva z logičnim sklepanjem. Sodišče pri indični sodbi sklepa iz znanih na neznana dejstva, ko na podlagi indicev, z uporabo pravil in izkušenj ter pravil logičnega sklepanja, sklepa na odločilna dejstva. Lahko obstaja cel niz teh dejstev, na podlagi katerih sodišče sprejme sklep o odločilnem dejstvu. Sodišče izvede tako cel niz sklepov, iz katerih preko niza posredno relevantnih dejstev s pomočjo pravil izkušenj in logike pride do sklepa o neposredno relevantnih dejstvih. Takšno sklepanje seveda ni samovoljno in arbitrarno, sodišče mora obrazložiti, kako na podlagi posrednih dejstev sklepa na naslednja posredna dejstva, in kako pride do zaključka o obstoju relevantnih dejstev. Vsaka sodniška ocena dokazov v bistvu pomeni kalkulacijo verjetnosti. Zato ni dovolj, da sodba temelji na sodniškem prepričanju in šepetu intuicije, pač pa mora temeljiti na dokazih, pri indični sodbi na sklenjenem krogu indicev, ki utemeljujejo sprejeto odločitev na ravni gotovosti (onkraj razumnega dvoma).
Če gre za dokaze pridobljene v tujini po tujem pravu brez sodelovanja naše države, je mogoče od tuje države pričakovati, da bo ravnala po svoji zakonodaji. Od tujih organov ni mogoče zahtevati, da spoštujejo določbe pravne ureditve in ustave druge države (naše pravne ureditve in naše ustave) in tiste določbe, ki se lahko nanašajo le na organe države, na območju, na katerem država izvaja suverenost. Vseh določb 36. člena Ustave (nedotakljivost stanovanja), po kateri se hišno preiskavo lahko opravi le ob predhodni sodni odredbi in v navzočnosti dveh prič, za presojo zakonitosti dokazov, ki so bili pridobljeni v tujini za potrebe tujega kazenskega postopka, ne bo mogoče uporabiti. EKČP v 8. členu ne določa, da bi morali biti pri hišni preiskavi navzoči dve priči, prav tako tudi ne določa, da je za hišno preiskavo potrebno vnaprejšnja sodna odredba. Po praksi ESČP zadostuje, da je standardom iz 8. člena EKČP zadoščeno tudi, če je omogočena (učinkovita) naknadna sodna kontrola. Naše sodišče presoja, ali so bili dokazi s hišnimi preiskavami v tujini pridobljeni na način, ki bi pomenil kršitev človekovih pravic oziroma kršitev pravice do zasebnosti. Določbi o predhodni sodni kontroli oziroma sodni odredbi in navzočnosti dveh prič, sta procesni določbi, ki se lahko nanašata le na naše organe. Če je ugotovljeno, da je bila sodna kontrola, kar zahteva 8. člen EKČP, omogočena naknadno kot v konkretnem primeru, je bilo standardu zakonitosti hišne preiskave v tuji državi zadoščeno. Drugačna procesna ureditev v tuji državi (Finski) je tako bila v skladu z mednarodno priznano pravico do zasebnosti, zato ni ovire, da se dokazi, pridobljeni pri hišnih preiskavah na Finskem, ne bi mogli uporabiti v našem kazenskem postopku (tako kot naša država pa tudi Finska ščiti nedotakljivost stanovanja v 10. členu Ustave, ki določa, da je zagotovljena nedotakljivost doma vsakega človeka in da morajo biti ukrepi, ki omejujejo pravico do nedotakljivosti stanovanja in so potrebni za zagotavljanje temeljnih pravic in svoboščin ali za preiskavo kaznivega dejanja, zakonsko določeni).
Privilegij zoper samoobtožbo, katerega bistvo je prostovoljnost, je ustavna kategorija iz 29. člena Ustave, pouk po 227. členu ZKP pa je sredstvo za zaščito tega privilegija. Važno je, da je bil (na Finskem) ustrezen pravni pouk osumljencem dan in da so imeli možnost izbire, ali se bodo zagovarjali ali pa se bodo branili z molkom. Določba 227. člena ZKP o zapisu pouka je procesna določba, ki se uporablja na ozemlju naše države, zato ni mogoče pričakovati, da bo v postopku pred sodiščem druge države, ki ima drugačno procesno ureditev o zapisu poukov, zapisan procesni standard iz ZKP.
Pri kaznivem dejanju kršitve temeljnih pravic delavcev ni mogoče uporabiti instituta nadaljevanega kaznivega dejanja, ker premoženje pri tej inkriminaciji ni primarni objekt varstva.