bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika - navzočnost na glavni obravnavi - sojenje v nenavzočnosti - dovoljenje državnega organa za pregon - zahteva za pridobitev dovoljenja - pristojnost za vložitev - nedovoljen dokaz - pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - tajno delovanje - prekoračitev obtožbe - nasprotje med izrekom in razlogi - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - obravnava pred sodiščem druge stopnje - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - pravna opredelitev - jemanje podkupnine
Ustava RS v drugem odstavku 134. člena ne zahteva, da se pridobi dovoljenje Državnega zbora že za izvedbo ukrepov v predkazenskem postopku zoper sodnika, če je osumljen kaznivega dejanja pri opravljanju sodniške funkcije. Zato so neutemeljene navedbe obrambe glede nezakonitosti dokazov pridobljenih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi v predkazenskem postopku pred dovoljenjem Državnega zbora.
kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - zakonski znaki kaznivega dejanja – poslovna goljufija - gospodarska dejavnost - izčrpanje pravnih sredstev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obramba ni predložila dokazov, ki bi potrdili zatrjevana dejstva, da je šlo v obravnavanem primeru zgolj za navidezna poslovna razmerja, zaradi česar obsojenec ne bi mogel storiti nadaljevanega kaznivega dejanja poslovne goljufije, temveč kvečjemu kaznivo dejanje pomoči pri kaznivem dejanju zatajitve finančnih obveznosti. Odločba davčnega organa samo še dodatno potrjuje očitek iz obtožnice, da je obsojenec prejel denar za storitve, ki jih ni opravil in se s tem okoristil na račun oškodovanih družb.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007493
ZKP člen 242, 371, 371/1-11, 372, 372-1, 420, 420/2. KZ-1 člen 122, 122/1, 122/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - prepoznava - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja – lahka telesna poškodba
Po začetku kazenskega postopka je obtoženec znana oseba ne le v smislu javnosti za stranke, ampak tudi za splošno javnost. Zato že po naravi glavne obravnave ne pride v poštev, da bi obtoženca priče prepoznavale v skladu z določili 242. člena ZKP kot možnega storilca.
kršitev kazenskega zakona - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - neprava obnova kazenskega postopka
Postopek po 407. členu ZKP je namenjen odpravi napake glede izrekanja kazni, ki jo stori tisto sodišče, ki izreče kasnejšo pravnomočno sodbo, ne da bi izreklo enotno kazen. Pri izreku enotne kazni ne bi moglo uporabiti kazenskega zakona glede na (prihodnji) čas pravnomočnosti te sodbe, temveč bi uporabilo tisti zakon, ki je veljal v času storitve kaznivih dejanj, glede katerih teče postopek. Ta zakon pa bi moralo uporabiti sodišče tudi, ko odloča v postopku neprave obnove.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kršitev nedotakljivosti stanovanja - izčrpanje pravnih sredstev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Konkretni opis kaznivega dejanja ne vsebuje očitka, da je obsojenec „neupravičeno“ vstopil v notranjost brunarice. Ta zakonski znak v opisu dejanja niti ni potreben, saj je za obstoj kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja bistveno, da iz opisa dejanja kot celote izhaja, da je bil vstop v tuje stanovanje ali prostor neupravičen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007515
ZKP člen 339, 340, 340/2, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 420, 420/2. KZ-1 člen 249, 249/1, 249/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotja med razlogi - protispisnost – pravice obrambe - dokazni postopek - listine - branje listin - branje zapisnikov o izpovedbah prič - zavrnitev dokaznega predloga - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – davčna zatajitev
Drugi odstavek 340. člena ZKP določa, da sme senat s soglasjem strank odločiti, naj se zapisnik o prejšnjem zaslišanju priče prebere tudi, če priča ni navzoča, ne glede na to, ali je bila povabljena na glavno obravnavo ali ne. Določba tako ne ureja primerov, kjer gre za zapisnike o izjavah kupcev, ki so jih dali v davčnem postopku. Sodišče je njihove izjave prebralo na podlagi 339. člena ZKP, ki določa, da se pisanja, ki se uporabijo kot dokaz, preberejo na glavni obravnavi, za kar ni potrebno soglasje strank, stranke pa imajo pravico oporekati vsebini listine in jo izpodbijati z drugimi dokazi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007523
ZKP člen 344, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje v izreku sodbe – protispisnost – pravice obrambe - sprememba obtožbe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - šikaniranje na delovnem mestu – ponižanost ali prestrašenost
Iz opisa inkriminiranega ravnanja, vsebovanega v izreku sodbe sodišča prve stopnje je res razbrati tudi zakonske znake kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, vendar ta izgubijo svojo samostojnost in so vsebovana v kaznivem dejanju šikaniranja na delovnem mestu po prvem odstavku 197. člena KZ-1. Obsojencu očitana kazniva dejanja se namreč od kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime razlikujejo prav v tem, da so storjena na škodo zaposlenega na delovnem mestu in se za obstoj tega kaznivega dejanja pri oškodovancu zahteva nastop vsaj ene prepovedane posledice; ponižanost ali prestrašenost oškodovanca.
Obsojenec oškodovanca ni spravil v zmoto z besednim zavajanjem, ampak s svojim prihodom na skupno srečanje na katerem je bil lažno prikazovan kot bodoči lastnik in rešitelj družbe C. Takšno ravnanje pa ni opustitveno, temveč storitveno ravnanje, ki izpolnjuje zakonski znak „lažnega prikazovanja“ iz prvega odstavka 211. člena ZKP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007504
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 395, 395/1, 372, 372-5, 420, 420/2. KZ-1 člen 190, 190/1. URS člen 22.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - presoja pritožbenih navedb - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - odvzem mladoletne osebe - zlonamernost - odločba o kazenski sankciji
Pri kaznivem dejanju odvzema mladoletne osebe gre za zlonamernost, ko storilec zasleduje cilj, da se izvršljiva odločba ne uresniči; ne gre torej za zlonamernost v smislu moralne sprevrženosti ter zlobnih in nepoštenih namenov.
ZKP člen 372, 372-1, 420, 420/2. KZ-1 člen 251, 251/1.
kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja – ponarejanje listin – uporaba ponarejene listine - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vsako sklicevanje na listine sicer ne more predstavljati uporabe ponarejene listine, vsekakor pa predstavlja uporabo sklicevanje na listine, ki se že nahajajo na sodišču oziroma s katerimi organ, ki vodi postopek, razpolaga in jih po naravi stvari upošteva pri odločanju.
kršitev kazenskega zakona - varnostni ukrepi – obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu - objektivni pogoj za izrek varnostnega ukrepa
Izrekanje vseh varnostnih ukrepov se izrecno veže na načelo sorazmernosti, ki igra pri varnostnih ukrepih podobno omejevalno vlogo, kot jo ima krivda pri kaznih. Takšne ukrepe je dopustno izrekati le za najhujša kazniva dejanja, kar pomeni, da je zakonski pogoj „za katere je predpisana kazen najmanj enega leta zapora“ mogoče razumeti le kot zakonski minimum.
kršitev kazenskega zakona - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - kršitev temeljnih pravic delavcev
Že sodišče prve stopnje je povsem določno izpostavilo razlike med zakonsko opredelitvijo prekrškov, za katere je bil obsojeni spoznan za odgovornega v prekrškovnem postopku in med zakonskimi znaki obravnavanega kaznivega dejanja. Ti prekrški se namreč navezujejo na izplačilne roke oziroma dneve, ko mora biti plača izplačana ter na izplačilni kraj in izplačilni način, medtem ko je pri kaznivem dejanju odločilno prikrajšanje delavčeve pravice do plače in regresa, ko teh izplačil sploh ne prejme, ne le da jih ne prejme v določenem, predpisanem roku, kraju ali na predpisan način. Zato ne gre za identične dejanske okoliščine in za popolno prekrivanje znakov prekrškov po 9. do 10. točki prvega odstavka 231. člena Zakona o delovnih razmerjih z zakonskimi znaki kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po prvem odstavku 196. člena KZ-1.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007479
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - grožnja - zakonski znaki kaznivega dejanja - resna grožnja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pri grdem ravnanju je šlo za dva udarca z dlanjo, s katerima je obsojenec oškodovanca zbil na tla in mu povzročil krvavitev, ki pomeni konkreten poseg v telesno celovitost oškodovanca, saj je potreboval zdravniško oskrbo. Zato ne more iti zgolj za realno razžalitev, ki bi bila lahko podana le takrat, kadar ravnanje za oškodovanca ne bi imelo nobenih posledic, ki bi jih bilo mogoče opredeliti kot prizadetost telesne ali duševne integritete.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007460
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 420, 420/2. KZ-1 člen 208, 208/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - zavrnitev dokaznega predloga - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zatajitev
Za obstoj kaznivega dejanja zatajitve je bistveno, da so stvari osebi, preden si jih protipravno prilasti, zaupane. V gospodarski družbi bo stvar s strani tretje osebe praviloma zaupana prav osebi, ki je pooblaščena za zastopanje družbe proti tretjim osebam. V primeru gospodarskih družb, med katere sodi tudi družba z omejeno odgovornostjo, bo zastopnik družbe poslovodja družbe, ki je zakoniti zastopnik družbe, lahko pa tudi prokurist, ki mu pristojni družbeni organ, največkrat poslovodja, podeli pooblastilo za zastopanje družbe (prokuro).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007450
ZKP člen 285a, 344, 344/1, 354, 354/1, 371, 371/1-11, 371/2, 395, 395/1, 398, 398/1-2. KZ-1 člen 7. URS člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - sprememba obtožbe - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - privilegij zoper samoobtožbo - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - presoja pritožbenih navedb - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - časovna veljavnost zakona - uporaba milejšega zakona
Drugostopenjsko sodišče je po opravljeni obravnavi spremenilo sodbo sodišča prve stopnje v odločbi o kazni, toda ta sprememba ne temelji na drugačnem, temveč na istem dejanskem stanju. Za dovoljenost pritožbe na sodišče tretje stopnje ne zadošča, da je drugostopenjsko sodišče opravilo obravnavo in določena dejstva ugotovilo drugače, ampak mora na podlagi na novo ugotovljenih dejstev tudi spremeniti dejansko stanje obravnavanega kaznivega dejanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007454
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-3, 388, 388/2. KZ člen 111, 111/1-4, 112, 112/6.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona
Pravica do pritožbe se udejanja skozi preizkus prvostopenjske odločbe, ki ga na podlagi pritožbe opravi sodišče druge stopnje, zato mora sodišče o pritožbi odločiti. Če pa je pritožb zoper isto sodbo več, bi bilo procesno gledano nevzdržno, če bi v istem kazenskem postopku zoper določenega storilca zaradi istega kaznivega dejanja hkrati obstajali pravnomočna sodba in sodba, ki jo je še mogoče izpodbijati s pritožbo.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - uradna oseba – uradno dejanje
Ker se izvrševanje prenesenih javnih pooblastil določneje ureja v temeljnem aktu ŠOS (Študentska ustava, Ur. list RS št. 105/2002), je sprejem tega akta treba šteti za uradno dejanje v smislu 4. točke prvega odstavka 99. člena KZ-1. Tako je treba tudi vsako nadaljnje spreminjanje tega akta šteti kot uradno dejanje članov študentskega predstavniškega telesa, ki so zato imeli status uradnih oseb, saj uradno dejanje lahko stori le uradna oseba.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007428
ZKP člen 371, 371/2, 450č. KZ-1 86, 86/7.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – sporazum o priznanju krivde - način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist
Sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 450.č člena ZKP sporazum o priznanju krivde sprejme kot celoto, z vsemi njegovimi sestavinami, vključno s sankcijo, ki je v njem dogovorjena, in njegovih sestavin ne spreminja. Preden sodišče sporazum sprejme, presodi le zakonitost kazenske sankcije, torej če je sankcija dogovorjena v mejah z zakonom predpisane kazni, nima pa pooblastila za presojo njene primernosti, saj je bila dogovorjena v skladu s svobodno voljo obeh strank sporazuma.
V izreku sodbe, v katerem je odločeno, da se bo zaporna kazen izvršila z delom v splošno korist, mora sodišče – zato, da je izrek sodbe izvršljiv – navesti, koliko ur dela v splošno korist mora opraviti obsojenec. Sodišče prve stopnje je, upoštevaje kazen, ki jo je izreklo obsojencu, navedlo, koliko ur dela v splošno korist mora obsojenec opraviti, pritožbeno sodišče, ki je obsojencu po pritožbi višje državne tožilke izrečeno kazen zvišalo, pa o tem v izreku sodbe ni odločilo, temveč je v obrazložitvi navedlo le, da v preostalem v izrek izpodbijane sodbe ni posegalo. Pritožbeno sodišče bi moralo glede na zvišanje zaporne kazni v izreku sodbe določiti tudi število ur dela v splošno korist, ki jih bo moral obsojenec opraviti.
Novo kaznivo dejanje grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1 obsega prejšnje ogrožanje varnosti z resno grožnjo, v nekoliko spremenjeni obliki in z razširjenim objektom ogrožanja, vendar pa s povsem ohranjeno pravno kontinuiteto glede na ureditev pred novelo KZ-1B.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007535
ZKP člen 372, 372-1. KZ-1 člen 287. URS člen 156.
prekinitev postopka - postopek za oceno ustavnosti - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – kršitev tajnosti postopka
Stališče, da kaznivo dejanje kršitve tajnosti postopka po drugem odstavku 287. člena KZ-1 predstavlja vsaka objava osebnih ali drugih podatkov otroka, ki je udeleženec v kakršnemkoli drugem postopku, lahko privede do nerazumnih in pravno nesprejemljivih situacij. Sodišče bi moralo imeti možnost pretehtati upravičenost objave takih podatkov. Nasprotno je obravnavano določbo mogoče razlagati tako, da varuje tajnost postopka. Po taki razlagi pa podatki o poteku in udeležencih postopka, potem ko so bili v obravnavanem primeru z objavo v drugih medijih in v sporočilu za medije in odločbi Sodišča Evropske unije že razkriti, ne morejo biti več tajni. Zakonski opis obravnavanega kaznivega dejanja je tako širok in nedoločen, da kljub določbi 16. člena KZ-1 ne omogoča določne presoje, kdaj je to kaznivo dejanje protipravno in v katerih primerih ta element kaznivega dejanja ni izpolnjen.