kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - surovo ravnanje - lahka telesna poškodba - načelo konsumpcije
Kazenski zakonik pri alternativnih oblikah kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja uporablja nedovršno obliko vendar pa navedeno še ne pomeni, da dejanja ni mogoče storiti z enkratnim ravnanjem.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007596
ZKP člen 149b, 371, 371/2, 372, 372-4. KZ člen 240, 240/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - ponareditev ali uničenje poslovnih listin
V konkretni zadevi izvedba ukrepa po 149.b členu ZKP ni nesorazmerno posegla v ustavno zagotovljene pravice obsojenca do komunikacijske zasebnosti in varstva osebnih podatkov: zbrani podatki so se nanašali na točno določeno osebo, točno določeno časovno obdobje in na točno določeno komunikacijsko sredstvo – mobilni telefon (osredotočenost ukrepa), v času izdaje odredbe za ukrep po 149b. členu ZKP in pridobitve podatkov pa so že obstajali utemeljeni razlogi za sum, da naj bi obsojenec z že znanimi in s še neznanimi sostorilci izvršil kazniva dejanja zatajitve finančnih obveznosti in ponarejanja listin.
ZKP člen 372, 372-3, 372-4. KZ-1 člen 7, 54, 251, 251/1.
kršitev kazenskega zakona - časovna veljavnost zakona – pravna opredelitev - nadaljevano kaznivo dejanje – ponarejanje listin
Obsojenec je izvršil triindvajset kaznivih dejanj ponarejanja listin, deloma pred uveljavitvijo KZ-1, deloma pa po njej. Sodišče prve stopnje je ne glede na to vsa dejanja opredelilo po KZ, torej po zakonu, ki v času storitve nekaterih od teh ni bil več v veljavi. In ker KZ-1 glede tega kaznivega dejanja ni milejši od KZ, bi se moral za vsa dejanja uporabiti zakon, ki je veljal v času njihove storitve.
Vrhovnemu sodišču je pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti nastal precejšen dvom v ugotovitve sodišča, da sta obdolženca na nepremičnini odstranila provizorično, začasno, prosto prestavljivo žičnato ograjo ter prosto prestavljiva otroška igrala, pri čemer so te ugotovitve odločilne za presojo, ali je šlo za premične stvari ali sestavne dele nepremičnine in s tem za presojo, ali je zasebni tožilec glede teh dejanj upravičeni tožilec.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007666
ZKP člen 39, 143, 149b, 176, 177, 177/1, 354, 354/1, 371, 371/1-8, 371/2, 372, 372-1, 372-4, 420, 420/2. KZ člen 196, 196/1, 196/2. URS člen 29, 36, 37.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - veljavnost dokazov, pridobljenih iz tujine - pravica do zasebnosti - poseg v komunikacijsko zasebnost - pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - nadzor s prisluškovanjem – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga – preiskava – dokazni predlog – izločitev sodnika - sprememba obtožbe - prekoračitev obtožbe - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
1.) Odredbe, s katero preiskovalni sodnik po pravnomočnosti sklepa o preiskavi operaterju mobilne telefonije naloži izpis prometnih podatkov, ni mogoče enačiti z odredbo, izdano v predkazenskem postopku po prvem odstavku 149.b člena ZKP. V tej fazi postopka ni šlo več za odkrivanje kaznivega dejanja, ampak za pregled v hišnih preiskavah zaseženih mobilnih telefonov in SIM kartic.
2.) Presoje skladnosti delovanja tujih (pravo)sodnih organov s tujo zakonodajo ne morejo opravljati naša sodišča. Naše sodišče je pristojno le preveriti, če je imelo dejanje tuje policije zakonito podlago.
3.) Sodišče prve stopnje lahko spremeni odločitev o izvedbi predlaganega dokaza, če naknadno ugotovi, da je njegova izvedba smiselna, potrebna oziroma se naknadno izkaže njegova utemeljenost. Po prebrani izpovedi priče, potem ko je bil dokazni predlog obrambe za njeno neposredno zaslišanje zavrnjen, nastane nova procesna situacija, ki bi terjala bodisi nov dokazni predlog obrambe za neposredno zaslišanje te priče, kot ga je že podala (stranke lahko večkrat ponovijo tudi že zavrnjene dokazne predloge), bodisi da bi sodišče samo odločilo tudi glede tega dokaznega predloga drugače, kot je bilo že odločeno (torej, da se izvede tudi neposredno zaslišanje priče).
4.) Obsojenčev glas je sestavni del njegove osebne identitete, enako kot vizualna podoba, ter njegova uporaba ne more biti in ni prepovedana za namene preverjanja in dokazovanja njegove identitete.
5.) Z nadomestitvijo v obtožbi poimensko navedenega sostorilca z neznano osebo v opisu dejanja v izreku sodbe sodišča prve stopnje, ni bila prekršena obsojenčeva pravica do učinkovite obrambe. Zoper obsojenca usmerjeni očitek se na ta način ni vsebinsko spremenil, saj natančno (ne)ugotovljena identiteta osebe, s katero se je obsojenec dogovarjal, ni odločilna okoliščina, če in kolikor je z izvedenimi dokazi nedvoumno ugotovljeno konkretno dogovarjanje obsojenca glede konkretnega mamila.
Med poslovne listine spadajo poslovne knjige, spisi ali druge poslovne listine, če izpolnjujejo dva pogoja: a) lahko so le tiste poslovne knjige, spisi ali poslovne listine, ki se vodijo na podlagi zakona ali drugih predpisov izdanih na podlagi zakona in b) da so pomembne za poslovni promet z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami ali so namenjene za odločitve v zvezi z gospodarsko ali finančno dejavnostjo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007562
ZKP člen 354, 354/2, 371, 371/1-9, 371/1-11, 372, 372-1, 420, 420/2. KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožbe - identiteta med obtožbo in sodbo - nerazumljiv izrek - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - ogrožanje varnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nastanek lahke telesne poškodbe ni zakonski znak kaznivega dejanja grožnje, ki je storjeno z izvršitveno obliko grdega ravnanja. Značilnost te izvršitvene oblike je, da storilec oškodovancu poleg strahu oziroma občutka ogroženosti, povzroči še fizične bolečine, kot so na primer udarci, praske, odrgnine, ki pa ne dosegajo praga lahke telesne poškodbe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007525
ZKP člen 395, 395/1, 420, 420/2. KZ člen 234a, 234a/1, 234a/2.
presoja pritožbenih navedb - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona – poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja
Odločba pritožbenega sodišča je namenjena strankam, ki poznajo izpodbijano sodbo kot tudi svojo pritožbo ter pritožbo nasprotne stranke, zato je odveč v obrazložitvi navajati vsebino sodbe sodišča prve stopnje in vsebino pritožbe, seveda pa mora biti odločitev sodbe pritožbenega sodišča argumentirana, logična in prepričljiva.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007579
ZKP člen 94, 372, 372-4, 420, 420/2. KZ-1 člen 211, 211/1, 211/3.
kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev – goljufija - stroški kazenskega postopka - separatni stroški - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Glede na ugotovljeno dejansko stanje (obsojenčev odškodninski zahtevek v znesku 225.000,00 EUR in njegov zagovor, da je od zavarovalnice želel dobiti prav takšen znesek), obsojenčevega ravnanja, ki je sicer ostalo pri poskusu, ni mogoče pravno opredeliti po prvem odstavku 211. člena KZ-1, zato je neutemeljena trditev obrambe, da je lahko podan obsojenčev naklep le do višine zavarovalnine, ki bi jo zavarovalnica obsojencu dejansko priznala.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sprememba obtožbe - razlogi o odločilnih dejstvih - udeležba pri kaznivem dejanju - napeljevanje - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - pravna opredelitev - zakonski znaki kaznivega dejanja - stek kaznivih dejanj - navidezni idealni stek - načelo konsumpcije - zloraba položaja ali pravic - ponareditev ali uničenje poslovnih listin - pranje denarja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Očitek obsojenemu B. B., da je soobsojenca „pripravil“ k določenim, v izreku sodbe sicer konkretno opisanim ravnanjem, ne pove ničesar o tem, kako konkretno in s kako obliko krivde naj bi B. B. izvršil napeljevanje soobsojenca. Napeljevanje je samostojno ravnanje napeljevalca, zato mora biti kot tako tudi opisano in ga ni mogoče konkretizirati z opiso(vanje)m ravnanja napeljevanega.
Glede kaznivega dejanja pranja denarja ni mogoče samodejno sklepati, zgolj na podlagi objektivno ugotovljenih dejstev obsojenčevega razpolaganja z nakazanim mu denarjem, da je pri obsojencu obstajal tudi namen, da bi se na ta način s pranjem prikril izvor tega denarja (ali vsaj zavedanje in privolitev v prikritje izvora).
ZKP člen 39, 372, 372-1. KZ-1 člen 99, 99/1, 264, 264/1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja - dajanje daril za nezakonito posredovanje - uradno dejanje - izločitev sodnika
Zakonski znak uradno dejanje je pojem, ki ga uporablja Kazenski zakonik in ni neposredno prevzet iz drugega (upravno pravnega) področja, zato je treba pomen tega zakonskega znaka iskati znotraj kazenskega zakona in ne v drugih pravnih področjih. Kazenski zakonik uradnega dejanja ne definira, v prvem odstavku 99. člena pa opredeli koga je šteti za uradno osebo. Uradno dejanje je torej lahko samo dejanje, ki ga izvršijo uradne osebe (subjektivni kriterij) in se nanaša na opravljanje njenih nalog (objektivni kriterij).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika - navzočnost na glavni obravnavi - sojenje v nenavzočnosti - dovoljenje državnega organa za pregon - zahteva za pridobitev dovoljenja - pristojnost za vložitev - nedovoljen dokaz - pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - tajno delovanje - prekoračitev obtožbe - nasprotje med izrekom in razlogi - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - obravnava pred sodiščem druge stopnje - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - pravna opredelitev - jemanje podkupnine
Ustava RS v drugem odstavku 134. člena ne zahteva, da se pridobi dovoljenje Državnega zbora že za izvedbo ukrepov v predkazenskem postopku zoper sodnika, če je osumljen kaznivega dejanja pri opravljanju sodniške funkcije. Zato so neutemeljene navedbe obrambe glede nezakonitosti dokazov pridobljenih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi v predkazenskem postopku pred dovoljenjem Državnega zbora.
kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - zakonski znaki kaznivega dejanja – poslovna goljufija - gospodarska dejavnost - izčrpanje pravnih sredstev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obramba ni predložila dokazov, ki bi potrdili zatrjevana dejstva, da je šlo v obravnavanem primeru zgolj za navidezna poslovna razmerja, zaradi česar obsojenec ne bi mogel storiti nadaljevanega kaznivega dejanja poslovne goljufije, temveč kvečjemu kaznivo dejanje pomoči pri kaznivem dejanju zatajitve finančnih obveznosti. Odločba davčnega organa samo še dodatno potrjuje očitek iz obtožnice, da je obsojenec prejel denar za storitve, ki jih ni opravil in se s tem okoristil na račun oškodovanih družb.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kršitev nedotakljivosti stanovanja - izčrpanje pravnih sredstev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Konkretni opis kaznivega dejanja ne vsebuje očitka, da je obsojenec „neupravičeno“ vstopil v notranjost brunarice. Ta zakonski znak v opisu dejanja niti ni potreben, saj je za obstoj kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja bistveno, da iz opisa dejanja kot celote izhaja, da je bil vstop v tuje stanovanje ali prostor neupravičen.
kršitev kazenskega zakona - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - neprava obnova kazenskega postopka
Postopek po 407. členu ZKP je namenjen odpravi napake glede izrekanja kazni, ki jo stori tisto sodišče, ki izreče kasnejšo pravnomočno sodbo, ne da bi izreklo enotno kazen. Pri izreku enotne kazni ne bi moglo uporabiti kazenskega zakona glede na (prihodnji) čas pravnomočnosti te sodbe, temveč bi uporabilo tisti zakon, ki je veljal v času storitve kaznivih dejanj, glede katerih teče postopek. Ta zakon pa bi moralo uporabiti sodišče tudi, ko odloča v postopku neprave obnove.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007515
ZKP člen 339, 340, 340/2, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 420, 420/2. KZ-1 člen 249, 249/1, 249/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotja med razlogi - protispisnost – pravice obrambe - dokazni postopek - listine - branje listin - branje zapisnikov o izpovedbah prič - zavrnitev dokaznega predloga - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – davčna zatajitev
Drugi odstavek 340. člena ZKP določa, da sme senat s soglasjem strank odločiti, naj se zapisnik o prejšnjem zaslišanju priče prebere tudi, če priča ni navzoča, ne glede na to, ali je bila povabljena na glavno obravnavo ali ne. Določba tako ne ureja primerov, kjer gre za zapisnike o izjavah kupcev, ki so jih dali v davčnem postopku. Sodišče je njihove izjave prebralo na podlagi 339. člena ZKP, ki določa, da se pisanja, ki se uporabijo kot dokaz, preberejo na glavni obravnavi, za kar ni potrebno soglasje strank, stranke pa imajo pravico oporekati vsebini listine in jo izpodbijati z drugimi dokazi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007493
ZKP člen 242, 371, 371/1-11, 372, 372-1, 420, 420/2. KZ-1 člen 122, 122/1, 122/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - prepoznava - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja – lahka telesna poškodba
Po začetku kazenskega postopka je obtoženec znana oseba ne le v smislu javnosti za stranke, ampak tudi za splošno javnost. Zato že po naravi glavne obravnave ne pride v poštev, da bi obtoženca priče prepoznavale v skladu z določili 242. člena ZKP kot možnega storilca.
Obsojenec oškodovanca ni spravil v zmoto z besednim zavajanjem, ampak s svojim prihodom na skupno srečanje na katerem je bil lažno prikazovan kot bodoči lastnik in rešitelj družbe C. Takšno ravnanje pa ni opustitveno, temveč storitveno ravnanje, ki izpolnjuje zakonski znak „lažnega prikazovanja“ iz prvega odstavka 211. člena ZKP.
ZKP člen 372, 372-1, 420, 420/2. KZ-1 člen 251, 251/1.
kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja – ponarejanje listin – uporaba ponarejene listine - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vsako sklicevanje na listine sicer ne more predstavljati uporabe ponarejene listine, vsekakor pa predstavlja uporabo sklicevanje na listine, ki se že nahajajo na sodišču oziroma s katerimi organ, ki vodi postopek, razpolaga in jih po naravi stvari upošteva pri odločanju.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007504
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 395, 395/1, 372, 372-5, 420, 420/2. KZ-1 člen 190, 190/1. URS člen 22.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - presoja pritožbenih navedb - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - odvzem mladoletne osebe - zlonamernost - odločba o kazenski sankciji
Pri kaznivem dejanju odvzema mladoletne osebe gre za zlonamernost, ko storilec zasleduje cilj, da se izvršljiva odločba ne uresniči; ne gre torej za zlonamernost v smislu moralne sprevrženosti ter zlobnih in nepoštenih namenov.