Kaznivo dejanje prikrivanja je trenutno kaznivo dejanje oziroma kaznivo dejanje stanja - dokončano je z nastankom prepovedanega stanja kot posledice, vzdrževanje protipravnega stanja (posest stvari) pa ni del kaznivega dejanja.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - opravljanje - opravičljiva zmota - izključitev protipravnosti - dokaz resničnosti - pravica do zasebnosti - pravica do svobode izražanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Spolno udejstvovanje posamezne osebe lahko sodi v najintimnejšo sfero osebnega življenja posameznika in v takšnem primeru brez privolitve posameznika ni dovoljeno objavljati ničesar. Vendar to ne velja absolutno, temveč je treba pri presoji vprašanja, v katero sfero zasebnega življenja posameznika spada posamezni primer njegovega spolnega udejstvovanja, upoštevati okoliščine vsakega konkretnega primera, zlasti vprašanje, ali je posameznik v zvezi z njegovim spolnim udejstvovanjem upravičeno (legitimno, razumno) pričakoval varstvo zasebnosti in osebnostnih pravic.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007800
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ člen 299, 299/1. ZZZDR.
obrazložitev sodbe - nasilništvo - nasilništvo v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - družina
Kazenskopravni pojem družine kot zakonski znak kaznivega dejanja nasilništva je lahko tudi širši od pojma družine, kot ga opredeljuje sedaj veljavni ZZZDR. Odločilno je zgolj dejansko razmerje skupnega življenja in bivanja članov takšne socialne skupnosti, ki je po svojih osnovnih značilnostih podobna zakonski oziroma zunajzakonski skupnosti. Ugotovitev obstoja takšne skupnosti je rezultat vsakokratne presoje vseh konkretnih okoliščin posameznega primera.
Pri kaznivih dejanjih ponarejanja listin po 251. členu KZ-1 ni mogoče tvoriti konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja, saj gre za kazniva dejanja zoper pravni promet, torej dejanja, pri katerih primarni objekt kazenskopravnega varstva predstavlja pravni promet, ne pa premoženje.
Dokazov informacijske narave sodišče ni dolžno izvajati.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007808
ZKP člen 368, 368/3, 372, 372-1. KZ-1 člen 196, 202.
obrazložitev sodbe – oprostilni del sodbe brez obrazložitve - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kršitev temeljnih pravic delavcev - zakonski znaki kaznivega dejanja – kršitev pravic iz socialnega zavarovanja
Če delodajalec delavcu omeji pravico do bruto plače na način, da zanj ne plača predpisanih prispevkov za socialno varnost, je socialna varnost delavca že ogrožena ter je tako vanjo poseženo.
Določba 196. člena KZ-1 ureja tiste položaje, ko delodajalec ne plača prispevkov za socialno varnost delavca, torej posameznika v delovnem razmerju. Določba 202. člena KZ-1 je v tem delu širša in ne zajema le neplačila prispevkov za socialno varnost, temveč vsakršno ravnanje v nasprotju s predpisi o socialnem zavarovanju (ko ne gre za neplačilo predpisanih prispevkov za delavca s strani delodajalca, ampak za druge kršitve predpisov o socialnem zavarovanju).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007786
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2. KZ-1 člen 191, 191/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – nasilje v družini – spravljanje v podrejen položaj
Dejstvo, da se je morala oškodovanka v strahu pred obsojenko umikati iz hiše, v kateri je sicer prebivala in je bil njen dom, ter zato hoditi po vasi in se v primeru hujšega mraza zatekati k sosedom, povsem jasno opredeljuje podrejen položaj, v katerega je bila z ravnanjem obsojenke potisnjena in zato predstavlja določno konkretizacijo tega zakonskega znaka.
kršitev kazenskega zakona - neupravičena proizvodnja in promet z nedovoljenimi snovmi v športu - načelo zakonitosti
Z Zakonom o ratifikaciji mednarodne konvencije proti uporabi nedovoljenih snovi v športu, v katerem so naštete prepovedane snovi, med njimi v točki S1. anabolični steroidi, je Konvencija, z njo pa tudi Seznam, postala del našega notranjega prava. S tem je bilo zadoščeno načelu zakonitosti glede kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika tudi v delu, ki se nanaša na nedovoljene snovi v športu.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje – zakonski znaki kaznivega dejanja – dvojna kaznivost
V primeru kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja se konkretno, storilcu očitano ravnanje, presoja glede na vse okoliščine primera, tako na primer glede na mladoletnikovo starost, kraj, kjer se je tako ravnanje izvršilo, način in intenziteto samega ravnanja ter s tem prizadejanih telesnih ali duševnih bolečin in podobno.
ZKP člen 357, 357-3. 372, 372-1. KZ-1 člen 301, 301/1. ZJRM-1 člen 6, 7, 22.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - sodelovanje v skupini, ki prepreči uradni osebi uradno dejanje - zakonski znaki kaznivega dejanja – uradno dejanje – delovanje v skupini - prekršek
Obdolžencem se ni očitalo le neupoštevanje ukaza policistov, naj se razidejo in prenehajo s kršitvami javnega reda in miru, ampak tudi zavestno sodelovanje v skupinah protestnikov, ki sta policistom z aktivnim ravnanjem (metanjem granitnih kock, steklenic, palic in drugih nevarnih predmetov) poskusili preprečiti izvedbo ukazanega ravnanja, zakonitih konkretnih policijskih nalog zagotavljanja varnosti življenj, osebne varnosti, varnosti premoženja ter vzdrževanje javnega reda in miru.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007779
ZKP člen 383, 392, 392/5. KZ-1 člen 196, 196/1.
meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi – sprememba sodbe sodišča prve stopnje - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kršitev temeljnih pravic delavcev – pravica do plačila
Delavec ima pravico do plačila za opravljeno delo, kar pomeni do vsega, kar mu po zakonu pripada, to je plače z vsemi predpisanimi prispevki, ki so namenjeni socialni varnosti in regresa. Tudi eventualni pristanek na tako imenovano neto plačo, odpoved regresa ali celo odpoved plači ne more delodajalca razbremeniti do plačila obveznosti, ki jih ima po zakonu.
Udeleženci kaznivega dejanja posilstva lahko vstopajo tudi samo v enega od več aktov, v tem primeru z uporabo sile, s specifičnim namenom žrtev pripraviti na spolni odnos in onemogočiti obstoječ oziroma pričakovan upor, a zanje vseeno prihaja v poštev odgovornost za celotno večaktno kaznivo dejanje.
Čeprav obsojenka ni sodelovala pri spolno obarvanem delu izvršitvenega ravnanja (spolnem odnosu), je funkcionalno obvladovala deliktno dogajanje oziroma bistveno pripomogla k temu, da je obsojenec lahko z oškodovanko proti njeni voljni spolno občeval, zato jo je treba obravnavati kot (so)storilko kaznivega dejanja in njenega prispevka ni mogoče šteti le kot pomoč pri tujem kaznivem dejanju ali celo napeljevanje k storitvi kaznivega dejanja.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – zloraba položaja pri gospodarski dejavnosti – zakonski znaki kaznivega dejanja – pridobitev nepremoženjske koristi – nepremoženjska korist – premoženjska korist
Ne glede na siceršnje (koristne) učinke pravnega posla, ki je bil sklenjen z zlorabo položaja pri opravljanju gospodarske dejavnosti, je kaznivo dejanje podano, če se storilcu dokaže, da je pri opravljanju gospodarske dejavnosti svoj položaj zlorabil z namenom drugemu pridobiti nepremoženjsko korist.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007819
ZKP člen 371, 371/1-11. KZ-1 člen 191, 191/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - presoja pritožbenih navedb – nepristranskost sodišča – zahteva za izločitev - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – kršitev kazenskega zakona – nasilje v družini – spravljanje v podrejen položaj
Zakonski znak kaznivega dejanja nasilja v družini - spravljanje v skupnosti v podrejen položaj - jasno izhaja iz celotnega opisa ravnanj obsojenca: opisane so obsojenčeve žalitve, grožnje, poniževanje, psihično in fizično maltretiranje oškodovanke, ki je kulminiralo s poškodbo oškodovanke; s takim svojim ravnanjem je pri oškodovanki povzročal dalj trajajoče vznemirjanje, prestrašenost in nemoč, zaradi česar je njegovo ravnanje dalj časa skrivala, se ga je sramovala in se ni upala prositi za pomoč.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007769
ZKP člen 372, 372-1, 424, 424/1. KZ-1 člen 253, 253/1.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – overitev lažne vsebine – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Obsojenkino ravnanje (ustanovitev družbe, ki dejansko ni poslovala, sklenitev neresnične pogodbe o zaposlitvi ter lažna izjava o poslovanju oziroma izkazovanju pozitivnega poslovnega izida za pravno osebo), usmerjeno v pridobitev dovoljenja za delo za določen čas in dovoljenja za prebivanje, katerih izdaja temelji na obsojenkinih navedbah oziroma listinah, ki jih je glede na določbe ZZDT oziroma ZTuj-1 predložila pristojnima organoma in s tem delavce pristojnih organov spravila v zmoto, vsebuje vse zakonske znake dveh kaznivih dejanj overitve lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1.
kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – nevarna vožnja v cestnem prometu – lahka telesna poškodba – opis dejanja v obtožnem predlogu
Opis dejanja mora v primeru, ko se storilcu očita kvalificirana oblika kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu po tretjem odstavku 324. člena KZ-1B, (ko ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka za posledico prometno nesrečo z lahko telesno poškodbo ene ali več oseb) vsebovati opis poškodb, ni pa treba, da so v opisu navedeni abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe iz 122. člena KZ-1.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007741
ZKP člen 129, 129/1, 359, 359/1-5, 420. KZ člen 95, 96.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost – pravnomočnost – klavzula o pravnomočnosti - pravnomočno končan kazenski postopek - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - sojenje v razumnem roku – odvzem premoženjske koristi
Če sodišče druge stopnje razveljavi sodbo sodišča prve stopnje v odločbi o premoženjski koristi, postane sodba sodišča prve stopnje v potrjenem delu materialno pravnomočna, ne pa tudi formalno pravnomočna.
Odločba o odvzemu premoženjske koristi je sestavni del obsodilne sodbe kot celote in zato sodbe kot celote ni mogoče izvršiti ne glede na to, da je bila sodba razveljavljena v delu, ki se nanaša na odločbo o odvzemu premoženjske koristi drugemu prejemniku.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva - zakonski znaki kaznivega dejanja – hramba streliva – velika količina streliva
Pravni standard velike količine pri kaznivem dejanju nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva v KZ-1 ni določno opredeljen ter je zato treba opraviti presojo, ali gre za tako količino v vsakem posameznem primeru posebej.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007739
ZKP člen 285c, 354, 372, 372-4, 420, 420/3, 424, 450b, 450b/2, 450c, 450č/2-1, 450č/3. KZ-1 člen 115, 116.
zahteva za varstvo zakonitosti – zahteva vrhovnega državnega tožilca – obseg preizkusa - sodba na podlagi priznanja - razlogi, s katerimi se sme sodba izpodbijati - priznanje krivde - predobravnavni narok - sporazum o priznanju krivde - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev – uboj - umor
Pravilo drugega odstavka 354. člena ZKP (iura novit curia) velja za vsako sodbo, torej tudi za sodbo, izdano na podlagi priznanja krivde.
Pravna opredelitev dejanja je podvržena preizkusu sodišča, ki je - kljub sporazumu strank - dolžno samo presoditi utemeljenost obtožbe z vidika vseh možnih pravnih podlag.
Sodišče mora tudi v primeru priznanja krivde, ki je podano neposredno na predobravnavnem naroku ali na glavni obravnavi, odločiti ob smiselni uporabi določb, ki urejajo zavrnitev sporazuma o priznanju krivde v primeru razpolaganja s pravno opredelitvijo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007761
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2, 423. KZ-1 člen 173, 173/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – postopek z zahtevo za varstvo zakonitosti – seja senata - kršitev kazenskega zakona - spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let – spolno dejanje – zloraba položaja
Že iz samega opisa dejanja v izreku sodbe sodišča prve stopnje dovolj določno izhaja obsojenčev položaj do petletne oškodovanke, dokazni zaključek o tem zakonskem znaku pa je izrecno obrazložen v sodbah - že tako zatrjevan in dokazno potrjen obsojenčev položaj je bil zadosten za zaključek sodišča o njegovi zlorabi.
Če kupec natoči gorivo vedoč, da za to nima denarja oziroma ustreznega drugega plačilnega sredstva, že tako ravnanje pomeni začetek spravljanja v zmoto prodajalce na bencinskem servisu (jasno je, da je točenje in s tem prilastitev goriva dovoljena le ob pričakovani takojšnji poravnavi plačila zanj). Z dejstvom obsojenčevega odhoda z neplačanim gorivom, na podlagi odobritve prodajalcev po in na podlagi obsojenčevega lažnega zatrjevanja, da bo gorivo naknadno plačal, je bilo kaznivo dejanje goljufije dokončano in škoda uresničena.