MEDVOJNI PROCESI - POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007633
ZKP člen 372, 372-1. Uredba o vojaških sodiščih (UVS) člen 13, 14.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - uredba o vojaških sodiščih - opis kaznivega dejanja
Obsojenec je bil spoznan za krivega, da je bil odločen idejni nasprotnik in sovražnik narodnoosvobodilnega gibanja, predsednik Rupnikovega podpornega odbora in „Zimske pomoči“, da je bil eden izmed vidnejših idejnih voditeljev slovenskega fašizma..., kar vse predstavlja status in zato ne more biti kaznivo oziroma ne more predstavljati izvršitve kaznivega dejanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007628
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-4, 395, 395/1. KZ-1 člen 173, 173/1, 173/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let
Sodišče lahko v kazenskem postopku ugotavlja posamezne osebnostne lastnosti obdolženca, od izvedenca psihiatra oziroma psihologa pa ni mogoče pričakovati odgovora, ali je obsojenec na splošno po svoji osebnostni strukturi sposoben oziroma absolutno nesposoben storiti kaznivo dejanje, ki se mu očita.
Kadar ni okoliščin, ki bi nakazovale, da je pravnomočna sodna odločba o dodelitvi mladoletnega otroka v vzgojo in varstvo oziroma o določitvi stikov v nasprotju z največjimi koristmi otroka, sodišča protipravnost odvzema mladoletne osebe lahko v zadostni meri utemeljijo s sklicevanjem, da je ravnanje v nasprotju s pravnomočno sodno odločbo. Predpostavlja se, dokler se ne izkaže drugače, da pravnomočna sodna odločba temelji na spoštovanju načela največje koristi otroka.
Dolžnost sodišča druge stopnje, da ugotavlja določene kršitve po uradni dolžnosti, ne odvezuje vlagatelja, da na kršitve, ki se uveljavljajo v zahtevi za varstvo zakonitosti, opozori že v pritožbi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007645
ZKP člen 334, 371, 371/2, 372, 372-1, 395, 395/1, 420, 420/2. KZ-1 člen 249, 249/1, 249/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – dokazni postopek – zasliševanje prič - zavrnitev dokaznega predloga - presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - davčna zatajitev - večja premoženjska korist - nadaljevano kaznivo dejanje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Neplačilo DDV, DMV in okoljske dajatve za mesece, ki jih je pritožbeno sodišče izločilo iz opisa kaznivega dejanja, ne presega velike premoženjske koristi oziroma 50.000,00 EUR, ki je kot objektivni pogoj kaznivosti določena pri kaznivem dejanju davčne zatajitve. Zato posamezni dejstveni opisi predstavljajo le znake prekrškov. Interpretacija, ki bi preko seštevka vrednosti iz posameznih dejanj omogočala pretvorbo prekrškov v kaznivo dejanje, bi presegla okvir dovoljene razlage določb Kazenskega zakonika in bi bila obsojencu v škodo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007674
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-1. KZ-1 člen 135, 135/1. KZ-1B člen 135, 135/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - ogrožanje varnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Grdo ravnanje kot (dotedanja) alternativna izvršitvena oblika ogrožanja varnosti po KZ-1 je po novem drugem odstavku 135. člena KZ-1B uvrščeno med kvalificirane načine izvršitve kaznivega dejanja grožnje, z enako kaznijo kot do tedaj. Novela KZ-1B zato s spremembo naslova in besedila člena ne vpliva na dokončanje postopkov, ki že potekajo, po določbah, kot so veljale pred novelo.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let - dejanje majhnega pomena
Odsotnost škodljivih posledic pri kaznivem dejanju, ki sodi med kazniva dejanja iz poglavja kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, sama po sebi ni okoliščina, ki bi lahko zmanjšala pomen ogroženosti varovane vrednote v smislu uporabe instituta dejanja majhnega pomena. Pri tem dejanju se ščiti spolna integriteta otroka, ki spolnosti kot pomebnega dela življenja še ne razume, ter se na ta način zagotavlja skladen razvoj otroka.
kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - surovo ravnanje - lahka telesna poškodba - načelo konsumpcije
Kazenski zakonik pri alternativnih oblikah kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja uporablja nedovršno obliko vendar pa navedeno še ne pomeni, da dejanja ni mogoče storiti z enkratnim ravnanjem.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007596
ZKP člen 149b, 371, 371/2, 372, 372-4. KZ člen 240, 240/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - ponareditev ali uničenje poslovnih listin
V konkretni zadevi izvedba ukrepa po 149.b členu ZKP ni nesorazmerno posegla v ustavno zagotovljene pravice obsojenca do komunikacijske zasebnosti in varstva osebnih podatkov: zbrani podatki so se nanašali na točno določeno osebo, točno določeno časovno obdobje in na točno določeno komunikacijsko sredstvo – mobilni telefon (osredotočenost ukrepa), v času izdaje odredbe za ukrep po 149b. členu ZKP in pridobitve podatkov pa so že obstajali utemeljeni razlogi za sum, da naj bi obsojenec z že znanimi in s še neznanimi sostorilci izvršil kazniva dejanja zatajitve finančnih obveznosti in ponarejanja listin.
kršitev kazenskega zakona - pravnomočno razsojena stvar
Ker je bil obsojenec za kaznivo dejanje ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 spoznan za krivega tako s sodbo III K 1212/2013 kot s sodbo III K 32676/2013, zahteva za varstvo zakonitosti utemeljeno uveljavlja kršitev kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP (ki je podana, če je bila stvar že pravnomočno razsojena).
ZKP člen 372, 372-3, 372-4. KZ-1 člen 7, 54, 251, 251/1.
kršitev kazenskega zakona - časovna veljavnost zakona – pravna opredelitev - nadaljevano kaznivo dejanje – ponarejanje listin
Obsojenec je izvršil triindvajset kaznivih dejanj ponarejanja listin, deloma pred uveljavitvijo KZ-1, deloma pa po njej. Sodišče prve stopnje je ne glede na to vsa dejanja opredelilo po KZ, torej po zakonu, ki v času storitve nekaterih od teh ni bil več v veljavi. In ker KZ-1 glede tega kaznivega dejanja ni milejši od KZ, bi se moral za vsa dejanja uporabiti zakon, ki je veljal v času njihove storitve.
Vrhovnemu sodišču je pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti nastal precejšen dvom v ugotovitve sodišča, da sta obdolženca na nepremičnini odstranila provizorično, začasno, prosto prestavljivo žičnato ograjo ter prosto prestavljiva otroška igrala, pri čemer so te ugotovitve odločilne za presojo, ali je šlo za premične stvari ali sestavne dele nepremičnine in s tem za presojo, ali je zasebni tožilec glede teh dejanj upravičeni tožilec.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007562
ZKP člen 354, 354/2, 371, 371/1-9, 371/1-11, 372, 372-1, 420, 420/2. KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožbe - identiteta med obtožbo in sodbo - nerazumljiv izrek - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - ogrožanje varnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nastanek lahke telesne poškodbe ni zakonski znak kaznivega dejanja grožnje, ki je storjeno z izvršitveno obliko grdega ravnanja. Značilnost te izvršitvene oblike je, da storilec oškodovancu poleg strahu oziroma občutka ogroženosti, povzroči še fizične bolečine, kot so na primer udarci, praske, odrgnine, ki pa ne dosegajo praga lahke telesne poškodbe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007666
ZKP člen 39, 143, 149b, 176, 177, 177/1, 354, 354/1, 371, 371/1-8, 371/2, 372, 372-1, 372-4, 420, 420/2. KZ člen 196, 196/1, 196/2. URS člen 29, 36, 37.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - veljavnost dokazov, pridobljenih iz tujine - pravica do zasebnosti - poseg v komunikacijsko zasebnost - pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - nadzor s prisluškovanjem – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga – preiskava – dokazni predlog – izločitev sodnika - sprememba obtožbe - prekoračitev obtožbe - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
1.) Odredbe, s katero preiskovalni sodnik po pravnomočnosti sklepa o preiskavi operaterju mobilne telefonije naloži izpis prometnih podatkov, ni mogoče enačiti z odredbo, izdano v predkazenskem postopku po prvem odstavku 149.b člena ZKP. V tej fazi postopka ni šlo več za odkrivanje kaznivega dejanja, ampak za pregled v hišnih preiskavah zaseženih mobilnih telefonov in SIM kartic.
2.) Presoje skladnosti delovanja tujih (pravo)sodnih organov s tujo zakonodajo ne morejo opravljati naša sodišča. Naše sodišče je pristojno le preveriti, če je imelo dejanje tuje policije zakonito podlago.
3.) Sodišče prve stopnje lahko spremeni odločitev o izvedbi predlaganega dokaza, če naknadno ugotovi, da je njegova izvedba smiselna, potrebna oziroma se naknadno izkaže njegova utemeljenost. Po prebrani izpovedi priče, potem ko je bil dokazni predlog obrambe za njeno neposredno zaslišanje zavrnjen, nastane nova procesna situacija, ki bi terjala bodisi nov dokazni predlog obrambe za neposredno zaslišanje te priče, kot ga je že podala (stranke lahko večkrat ponovijo tudi že zavrnjene dokazne predloge), bodisi da bi sodišče samo odločilo tudi glede tega dokaznega predloga drugače, kot je bilo že odločeno (torej, da se izvede tudi neposredno zaslišanje priče).
4.) Obsojenčev glas je sestavni del njegove osebne identitete, enako kot vizualna podoba, ter njegova uporaba ne more biti in ni prepovedana za namene preverjanja in dokazovanja njegove identitete.
5.) Z nadomestitvijo v obtožbi poimensko navedenega sostorilca z neznano osebo v opisu dejanja v izreku sodbe sodišča prve stopnje, ni bila prekršena obsojenčeva pravica do učinkovite obrambe. Zoper obsojenca usmerjeni očitek se na ta način ni vsebinsko spremenil, saj natančno (ne)ugotovljena identiteta osebe, s katero se je obsojenec dogovarjal, ni odločilna okoliščina, če in kolikor je z izvedenimi dokazi nedvoumno ugotovljeno konkretno dogovarjanje obsojenca glede konkretnega mamila.
Med poslovne listine spadajo poslovne knjige, spisi ali druge poslovne listine, če izpolnjujejo dva pogoja: a) lahko so le tiste poslovne knjige, spisi ali poslovne listine, ki se vodijo na podlagi zakona ali drugih predpisov izdanih na podlagi zakona in b) da so pomembne za poslovni promet z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami ali so namenjene za odločitve v zvezi z gospodarsko ali finančno dejavnostjo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007525
ZKP člen 395, 395/1, 420, 420/2. KZ člen 234a, 234a/1, 234a/2.
presoja pritožbenih navedb - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona – poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja
Odločba pritožbenega sodišča je namenjena strankam, ki poznajo izpodbijano sodbo kot tudi svojo pritožbo ter pritožbo nasprotne stranke, zato je odveč v obrazložitvi navajati vsebino sodbe sodišča prve stopnje in vsebino pritožbe, seveda pa mora biti odločitev sodbe pritožbenega sodišča argumentirana, logična in prepričljiva.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sprememba obtožbe - razlogi o odločilnih dejstvih - udeležba pri kaznivem dejanju - napeljevanje - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - pravna opredelitev - zakonski znaki kaznivega dejanja - stek kaznivih dejanj - navidezni idealni stek - načelo konsumpcije - zloraba položaja ali pravic - ponareditev ali uničenje poslovnih listin - pranje denarja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Očitek obsojenemu B. B., da je soobsojenca „pripravil“ k določenim, v izreku sodbe sicer konkretno opisanim ravnanjem, ne pove ničesar o tem, kako konkretno in s kako obliko krivde naj bi B. B. izvršil napeljevanje soobsojenca. Napeljevanje je samostojno ravnanje napeljevalca, zato mora biti kot tako tudi opisano in ga ni mogoče konkretizirati z opiso(vanje)m ravnanja napeljevanega.
Glede kaznivega dejanja pranja denarja ni mogoče samodejno sklepati, zgolj na podlagi objektivno ugotovljenih dejstev obsojenčevega razpolaganja z nakazanim mu denarjem, da je pri obsojencu obstajal tudi namen, da bi se na ta način s pranjem prikril izvor tega denarja (ali vsaj zavedanje in privolitev v prikritje izvora).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007579
ZKP člen 94, 372, 372-4, 420, 420/2. KZ-1 člen 211, 211/1, 211/3.
kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev – goljufija - stroški kazenskega postopka - separatni stroški - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Glede na ugotovljeno dejansko stanje (obsojenčev odškodninski zahtevek v znesku 225.000,00 EUR in njegov zagovor, da je od zavarovalnice želel dobiti prav takšen znesek), obsojenčevega ravnanja, ki je sicer ostalo pri poskusu, ni mogoče pravno opredeliti po prvem odstavku 211. člena KZ-1, zato je neutemeljena trditev obrambe, da je lahko podan obsojenčev naklep le do višine zavarovalnine, ki bi jo zavarovalnica obsojencu dejansko priznala.
ZKP člen 39, 372, 372-1. KZ-1 člen 99, 99/1, 264, 264/1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja - dajanje daril za nezakonito posredovanje - uradno dejanje - izločitev sodnika
Zakonski znak uradno dejanje je pojem, ki ga uporablja Kazenski zakonik in ni neposredno prevzet iz drugega (upravno pravnega) področja, zato je treba pomen tega zakonskega znaka iskati znotraj kazenskega zakona in ne v drugih pravnih področjih. Kazenski zakonik uradnega dejanja ne definira, v prvem odstavku 99. člena pa opredeli koga je šteti za uradno osebo. Uradno dejanje je torej lahko samo dejanje, ki ga izvršijo uradne osebe (subjektivni kriterij) in se nanaša na opravljanje njenih nalog (objektivni kriterij).