kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – nevarna vožnja v cestnem prometu – lahka telesna poškodba – opis dejanja v obtožnem predlogu
Opis dejanja mora v primeru, ko se storilcu očita kvalificirana oblika kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu po tretjem odstavku 324. člena KZ-1B, (ko ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka za posledico prometno nesrečo z lahko telesno poškodbo ene ali več oseb) vsebovati opis poškodb, ni pa treba, da so v opisu navedeni abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe iz 122. člena KZ-1.
Če kupec natoči gorivo vedoč, da za to nima denarja oziroma ustreznega drugega plačilnega sredstva, že tako ravnanje pomeni začetek spravljanja v zmoto prodajalce na bencinskem servisu (jasno je, da je točenje in s tem prilastitev goriva dovoljena le ob pričakovani takojšnji poravnavi plačila zanj). Z dejstvom obsojenčevega odhoda z neplačanim gorivom, na podlagi odobritve prodajalcev po in na podlagi obsojenčevega lažnega zatrjevanja, da bo gorivo naknadno plačal, je bilo kaznivo dejanje goljufije dokončano in škoda uresničena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007761
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2, 423. KZ-1 člen 173, 173/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – postopek z zahtevo za varstvo zakonitosti – seja senata - kršitev kazenskega zakona - spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let – spolno dejanje – zloraba položaja
Že iz samega opisa dejanja v izreku sodbe sodišča prve stopnje dovolj določno izhaja obsojenčev položaj do petletne oškodovanke, dokazni zaključek o tem zakonskem znaku pa je izrecno obrazložen v sodbah - že tako zatrjevan in dokazno potrjen obsojenčev položaj je bil zadosten za zaključek sodišča o njegovi zlorabi.
pogojna obsodba – izrek pogojne obsodbe storilcu, ki prizna krivdo
S posebno določbo petega odstavka 58. člena KZ-1 je zakonodajalec dopustil omilitev siceršnjih pogojev za izrek pogojne obsodbe za tiste primere, ko storilec prizna krivdo po obtožnem aktu ali sklene sporazum z državnim tožilcem. Možnost njenega izreka je omejil na kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen najmanj pet let zapora, kar pomeni, da jo je mogoče izreči za vsa kazniva dejanja s predpisano minimalno kaznijo, nižjo od pet let zapora, torej tudi za kazniva dejanja s predpisano kaznijo najmanj treh let zapora (drugi odstavek 58. člena KZ-1) in tudi za kazniva dejanja s predpisano minimalno kaznijo enega leta zapora (za kakršno je šlo tudi v obravnavanem primeru).
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva - zakonski znaki kaznivega dejanja – hramba streliva – velika količina streliva
Pravni standard velike količine pri kaznivem dejanju nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva v KZ-1 ni določno opredeljen ter je zato treba opraviti presojo, ali gre za tako količino v vsakem posameznem primeru posebej.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007741
ZKP člen 129, 129/1, 359, 359/1-5, 420. KZ člen 95, 96.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost – pravnomočnost – klavzula o pravnomočnosti - pravnomočno končan kazenski postopek - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - sojenje v razumnem roku – odvzem premoženjske koristi
Če sodišče druge stopnje razveljavi sodbo sodišča prve stopnje v odločbi o premoženjski koristi, postane sodba sodišča prve stopnje v potrjenem delu materialno pravnomočna, ne pa tudi formalno pravnomočna.
Odločba o odvzemu premoženjske koristi je sestavni del obsodilne sodbe kot celote in zato sodbe kot celote ni mogoče izvršiti ne glede na to, da je bila sodba razveljavljena v delu, ki se nanaša na odločbo o odvzemu premoženjske koristi drugemu prejemniku.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007735
ZKP člen 75, 372, 372-5, 374, 420, 420/5.
kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – odmera kazni – individualizacija kazni – zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev – menjava zagovornika
Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti mora že v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje vsebinsko z argumenti uveljavljati kršitev zakona (procesnega ali materialnega), ki jo uveljavlja kasneje v zahtevi, ne glede na dejstvo, da je pritožbo vložil drug zagovornik, kot vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007740
ZKP člen 105, 285a, 285a/3-5. KZ-1 člen 57, 74.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – priznanje - kršitev kazenskega zakona - poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja - samovoljnost – premoženjskopravni zahtevek – odvzem premoženjskopravne koristi – pogojna obsodba s posebnim pogojem
Ob izreku pogojne obsodbe sodišče oceni ali za njen izrek zadošča splošen pogoj iz drugega odstavka 57. člena KZ-1 ali pa je treba določiti še dopolnilne, posebne pogoje, ki jih kot utrditev opozorila lahko sodišče določi zato, da bi pogojna obsodba dosegla svoj cilj.
Kaznivo dejanje poslovne goljufije, v obliki kot se očita obsojencu, je dokončano, ko zaradi goljufivega ravnanja storilca za drugo stranko nastane premoženjska škoda. V obravnavanem primeru je škoda banki nastala, ker ločitvena pravica banke v stečajnem postopku ni bila priznana zaradi ravnanja obsojenca, ki je zastavljeni stroj odsvojil tretji osebi. Lastna aktivnost oškodovane banke, ki je svojo terjatev do obsojenčeve družbe kasneje odstopila tretji osebi, pridobiteljici zastavljenega stroja, in bila s strani te osebe delno poplačana, pomeni ravnanje oškodovanca po dokončanju kaznivega dejanja.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - uredba o vojaških sodiščih
Samovoljna odstranitev in prevara, kar je navedeno v opisu dejanja (v izreku obnovljene sodbe), ne konkretizira nobene izmed inkriminacij, navedenih v prvem odstavku 15. člena UVS o vojaških kaznivih dejanjih.
Zastaranje kazenskega pregona se šteje posebej za vsako dejanje iz konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja, čeprav se v primeru nadaljevanega kaznivega dejanja vrednosti iz posameznih dejanj, ki so dosegle veliko premoženjsko škodo oziroma korist, in se je storilec zavedal ali hotel, da nastane taka posledica, lahko seštevajo in na tej podlagi uporabi strožja pravna opredelitev.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007691
ZKP člen 285c, 371, 371/2, 372, 372-3, 445. KZ-1 člen 90, 91, 91/4. URS člen 23.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - pravica do nepristranskega sojenja - obvestilo o seji pritožbenega senata - kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja
Četrti odstavek 91. člena KZ-1 določa, da se zastaranje pretrga, če storilec v času, ko teče zastaralni rok, stori enako hudo ali hujše kaznivo dejanje, po pretrganju pa začne zastaranje znova teči.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007713
ZKP člen 371, 371/2, 420, 420/2. KZ-1 člen 134.
pravice obrambe - dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga – kršitev kazenskega zakona - ugrabitev
Kaznivo dejanje po 134. členu KZ-1 je dokončano z ugrabitvijo, če je ta storjena z namenom prisiliti ugrabljeno osebo (ali koga drugega), da nekaj stori (opusti ali trpi). Daljši čas trajanja ugrabitve ni odločilen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007687
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1. KZ-1 člen 158, 160.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost - pravice obrambe - izvajanje dokazov - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev - žaljiva obdolžitev – dokaz resnice
Za kaznivo dejanje razžalitve bo šlo praviloma takrat, kadar kdo o kom izreče negativno vrednostno oceno v smislu podcenjevanja ali kakšno koli drugo obliko negativne sodbe o njem, pri čemer bo trditev tako splošnega značaja oziroma nekonkretizirana, da jo je ravno zaradi te splošnosti nemogoče dokazovati (v obravnavanem primeru je obsojenec objavil fotografije s komentarji, ki vsebujejo besedico „kreten“).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007707
URS člen 29, 29-3. ZKP člen 18, 329, 329/4, 371, 371/2. KZ-1 člen 160, 160/1, 160/4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – kršitev kazenskega zakona – žaljiva obdolžitev – raznašanje trditev – dokaz resničnosti
Z zavrnitvijo dokaznega predloga obrambe je bila obsojenki kršena pravica do izvajanja dokazov v njeno korist, saj je bila onemogočena pri dokazovanju, da je imela utemeljen razlog verjeti v resničnost zatrjevanega.
Kaznivo dejanje žaljive obdolžitve, storjeno z raznašanjem stori, kdor raznaša tuje trditve (raznašanje lastnih žaljivih obdolžitev je še vedno le zatrjevanje).
Kaznivega denarja pranja denarja ni brez tako imenovanega predikatnega kaznivega dejanja. Storilec kaznivega dejanja pranja denarja ne more, s tem ko naj bi izvrševal zakonske znake predhodnega kaznivega dejanja, hkrati tudi prati denarja.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - nepremoženjska korist - opis kaznivega dejanja – namensko kaznivo dejanje
Nepremoženjske koristi v kazenskopravnem smislu na splošno ne gre omejiti le na nepremoženjske pravice.
V obravnavani zadevi pa je treba ugotoviti, da le pripisovanje oziroma delovanje z namenom pripisovanja zaslug za izvedbo določenega projekta ne predstavlja konkretizacije zakonskega znaka nepremoženjske koristi, če se storilcu nadalje ne očita še, da bi si tako pridobil oziroma da je imel namen pridobiti si določeno drugo korist, kot na primer izboljšanja, ugodnosti, privilegije, prednosti pred drugimi osebami ipd.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007762
ZKP člen 427.
zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev – odločba o kazenski sankciji
Precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev ni razlog, ki bi ga bilo mogoče uveljavljati oziroma se nanj sklicevati v zahtevi za varstvo zakonitosti. V 427. členu ZKP je zgolj določeno ravnanje Vrhovnega sodišča, če se mu ob siceršnjem odločanju o zahtevi, vloženi zaradi razlogov, iz katerih jo je mogoče vložiti, pojavi tak dvom. Če takega dvoma ni, in Vrhovno sodišče ga v konkretni zadevi ni ugotovilo, sodišče tudi ni dolžno razlagati (kljub obširnim navedbam zagovornika o dejanskem stanju v zahtevi za varstvo zakonitosti, ki se na ta člen sklicuje), zakaj ne.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - goljufija
Oškodovanci so obsojencu denar izročili izključno zaradi njegovega zatrjevanja, da ga bo vložil v posel trgovanja s tujimi valutami in obsojenec je zakonske znake goljufije izpolnil že s tem, ko po prejemu denarja tega ni položil na ta trgovalni račun.