KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008017
ZKP člen 359, 359/1-1, 371, 371/1-11, 372, 372/1-1. KZ-1 člen 211, 211/1.
kršitev kazenskega zakona – goljufija – zakonski znaki kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja – konkretizacija zakonskih znakov – bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
V konkretnem primeru je bil storilec spoznan za krivega, da je oškodovancu lažno prikazoval bistveno nižjo priznano odškodnino, kot mu jo je dejansko priznala zavarovalnica; tak očitek, da je oškodovancu zatrjeval, da mu je zavarovalnica priznala odškodnino v višini 1.980,00 EUR, ne pa v višini 3.800,00 EUR, kot je ustrezalo dejansko priznani odškodnini, je po stališču Vrhovnega sodišča dovolj konkretiziran očitek, saj tega inkriminiranega ravnanja sploh ni mogoče konkretizirati bolj kot je to storilo državno tožilstvo in po njem povzelo sodišče.
Trditve vložnikov, kjer sodišču očitajo kršitev 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, oziroma nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, so neutemeljene. Iz izreka sodbe namreč izhaja, da je obsojenec oškodovancu zamolčal, da mu je zavarovalnica dejansko priznala odškodnino v višini 3.800,00 EUR, prav tako pa tudi, da je oškodovanec slepo verjel obdolžencu, da je upravičen le do odškodnine v višini 1.980,00 EUR, in resničnosti njegovih navedb ni nikjer preverjal. To pa ugotavlja tudi sodišče v obrazložitvi sodbe. Iz točke 6 prvostopenjske sodbe namreč jasno izhaja, da je oškodovanec kot starejša oseba, nevajena zavarovalniških poslov, obdolžencu, ki mu ga je priporočila njegova snaha, zaupal do te mere, da je podpisal vse listine, ki mu jih je v zvezi s tem predložil obsojenec, ne da bi preveril vsebino. Tako tudi ni zanikal, da bi podpisal poravnavo z dne 18. 11. 2009.
Vlomen vstop v tuje stanovanje in iskanje predmetov v njem ne pomenita le ogrozitve premoženjskih, temveč tudi prekršitev osebnostnih pravic oškodovancev.
odločba o odvzemu premoženjske koristi – način odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem – precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Premoženjsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem, je treba primarno odvzeti v obliki, v kateri je bila pridobljena (prvi odstavek 75. člena KZ-1), in šele, če to ni mogoče, se vzame premoženje, ki ustreza premoženjski koristi (drugi odstavek 75. člena KZ-1).
Okoliščine, da posledice krivega pričanja niso nastale, da je bil obtoženi v kazenskem postopku, v katerem je krivo izpovedal oškodovanec in so bile v zvezi z njegovim pričanjem nanj naslovljene grožnje, se lahko upoštevajo kot olajševalne okoliščine, ni pa mogoče glede na težo kaznivega dejanja, dejanje šteti kot dejanje majhnega pomena.
Sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne preverja materialnopravnih pogojev za vpis, ampak je omejeno le na preizkus formalnih pogojev za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo. To pomeni, da zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o obsojenčevem predlogu ni moglo preverjati ali ocenjevati njegovih navedb na način, ki bi izključeval možnost preslepitve tega organa.
kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - razžalitev - namen zaničevanja - svoboda izražanja - javna oseba
Ker izrazi za župana niso bili namenjeni izključno žalitvam oškodovanega B. osebno, temveč v zvezi z dovoljeno kritiko njegovega ravnanja in kritiko izvedenih projektov, je s tem izostal zaničevalni namen. Razen tega kritika ni prekoračila meja še dopustne kritike dela javne politične osebe.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – preprečitev uradnega dejanja uradni osebi – prepovedana posledica
Po določbi četrtega v zvezi s tretjim odstavkom 299. člena KZ-1 med drugim stori kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi, kdor se uradni osebi, ki je vodila preiskavo, maščuje zaradi dejanj, ki jih je opravila v okviru svojih pravic tako, da je ogroženo njeno življenje, telo, osebna varnost ali njeno premoženje. Prepovedana posledica pri tem kaznivem dejanju je torej ogroženost življenja, telesa, osebne varnosti ali premoženja uradne osebe. Z razliko od kaznivega dejanja grožnje po 135. členu KZ-1, pri katerem za obstoj kaznivega dejanja zadošča, da je storilec z resno grožnjo vzbudil občutek ogroženosti, mora biti pri tem kaznivem dejanju dejansko (torej konkretno, ne le na abstraktni ravni) ogrožena osebna varnost oškodovanca.
Za obstoj zakonskega znaka ogrozitve osebne varnosti uradne osebe mora pri obravnavanem kaznivem dejanju namreč obstajati, in biti v opisu dejanja v izreku sodbe konkretizirana, dejanska nevarnost, ki konkretno grozi, da se bo sprevrgla v poškodbo zavarovane dobrine.
Za odločitev o premoženjsko pravnemu zahtevku zoper pomagača ni odločilno ali si je pridobil korist pomagač, odločilno je, da si jo je pridobil storilec kaznivega dejanja.
kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenskih sankcijah - enotna kazen – izrek enotne kazni z upoštevanjem druge sodbe
Sodišče je z odločbo o enotni kazni prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu, s tem ko je pri izreku enotne kazni kot določeno upoštevalo tudi kazen, ki je bila že zajeta v enotni kazni, izrečeni po določbah o steku v drugi (že pravnomočni) sodbi.
Kaznivo dejanje ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 ni premoženjsko kaznivo dejanje, zato je tvorba nadaljevanega kaznivega dejanja izključena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007919
ZKP člen 201, 201-3. KZ-1 člen 70a, 70a/2.
pripor – ponovitvena nevarnost – varnostni ukrepi – obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu
Šele, ko je odločba o varnostnem ukrepu obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu pravnomočna in se varnostni ukrep izvaja, lahko sodišče ob preizkusu, ki ga mora opraviti vsakih 6 mesecev (drugi odstavek 70.a člena KZ-1), odloči o tem, ali je nadaljevanje zdravljenja in varstvo v zdravstvenem zavodu še potrebno.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007956
ZKP člen 395, 395/1. KZ-1 člen 99, 99/1-4, 245, 245/1, 245/2, 245/3, 257, 257/3, 257/5. ZPPSL člen 72.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - priznanje krivde - sporazum o priznanju krivde - predobravnavni narok - nepristranskost - smiselna uporaba določb ZKP - presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja - pranje denarja - stečajni upravitelj - uradna oseba - predikatno kaznivo dejanje
Za uresničitev zakonskih znakov kaznivega dejanja pranja denarja ni potrebno, da storilec predhodno kaznivo dejanje s pridobitvijo celotne premoženjske koristi dokonča in šele po dokončanem kaznivem dejanju oziroma po storjenem kaznivem dejanju z nakazili denarnih zneskov oziroma premoženja drugemu na način, da poskuša zakriti izvor premoženja, tako izpolni zakonske znake kaznivega dejanja pranja denarja. Zakonski znak kaznivega dejanja pranja denarja je razpolaganje s premoženjem ali denarjem, za katerega storilec ve, da je pridobljeno s kaznivim dejanjem, zato lahko storilec že v času izvrševanja predhodnega kaznivega dejanja, s katerim pridobiva denar ali premoženje, ta denar plasira.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - poslovna goljufija - preslepitev - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - formalno in materialno izčrpanje pravnega sredstva
Namen preslepitve bi bilo mogoče obsojencu očitati tudi če bi deloval v gospodarski družbi, ki bi bila plačilno sposobna, pa ne bi izpolnjevala svojih obveznosti.
Nizkotnost maščevanja je kot izvršitveni način treba razlagati restriktivno, tako da zajamemo samo tiste primere, ki so po vsebini in intenzivnosti enakovredni brezobzirnemu maščevanju. Vsakega maščevanja (ki nima znakov brezobzirnosti) zatorej ni dopustno subsumirati pod druge nizkotne nagibe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007933
ZKP člen 128, 128/5, 314, 371, 371/2, 420, 420/2. KZ-1 člen 54.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga obrambe – pravica do pregleda spisa – zapisnik o glavni obravnavi – snemanje glavne obravnave - kršitev kazenskega zakona - nadaljevano kaznivo dejanje
Obsojenčev goljufivi namen je razviden ne samo iz opisa njegovega ravnanja v izreku prvostopenjske sodbe, temveč tudi iz razlogov sodbe. Z nasprotovanjem zaključkom izpodbijane pravnomočne sodbe, da je obsojenec ravnal z goljufivim namenom, vložniki pod videzom kršitve kazenskega zakona uveljavljajo nedovoljeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 420. člena ZKP).
Instituta nadaljevanega kaznivega dejanja v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti. Obsojenec in s tem tudi obsojena pravna oseba, sta kazniva dejanja storila zoper dva različna oškodovanca, v nepovezanem časovnem obdobju (19. 2. 2007 do 24. 5. 2007 ter od avgusta 2007 do 31. 12. 2007) in deloma tudi na različna izvršitvena načina.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007900
ZKP člen 372, 372-1, 427. KZ člen 208, 208/2, 208/3, 208/4.
precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - kršitev kazenskega zakona – ogrožanje varnosti pri delu – vzročna zveza - teorija pripisljivosti
Za presojo izpolnjenosti zakonskih znakov in obsojenčeve krivdne odgovornosti v primeru opustitvenega kaznivega dejanja, ne zadošča le ugotovitev, da obsojenec ni ravnal skladno s predpisi in varnostnimi ukrepi, ki jih izpodbijana sodba prve stopnje v izreku sicer navaja, temveč je treba ob tem odgovoriti tudi na vprašanje, če je to posledico mogoče objektivno pripisati obsojencu prav zaradi njegovega (ne)delovanja, torej ali je podana dejanska vzročna zveza med njegovim opustitvenim (dolžnostnim) ravnanjem in nastalo posledico ter ali je ta zveza v pravnem in vrednostnem smislu bistvena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007908
ZKP člen 369, 369/4, 371, 371/1-11, 372, 372-1, 420, 420/5. KZ-1 člen 205, 205/1-1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – kršitev kazenskega zakona – zahteva za varstvo zakonitosti - izčrpanje pravnih sredstev – materialno izčrpanje – opis kaznivega dejanja – velika tatvina – zavrnitev dokaznega predloga obrambe – vpliv na zakonitost
Nova dejstva in novi dokazi niso samostojni pritožbeni razlog, ampak le sredstvo za presojo pravilnosti v sodbi sodišča prve stopnje ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožnik mora namreč glede na določbo četrtega odstavka 369. člena ZKP pojasniti, zakaj dokazi niso bili predlagani že prej, s čimer se tudi poskuša preprečiti prepozne predloge za izvedbo dokazov in zagotoviti koncentracijo dokazov pred prvostopenjskim sodiščem, ki je izvedlo glavno obravnavo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007891
ZKP člen 371, 371/2. KZ-1 člen 173, 173/1.
zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - obrazložitev – pravice obrambe - kršitev kazenskega zakona - spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let – zakonski znaki kaznivega dejanja - spolno dejanje
Pojem "spolna dejanja“ pomeni vsa tista dejanja, kjer gre za zadovoljevanje spolnega nagona na telesu oškodovanca, ne pomeni pa to spolnega občevanja. Gre za tista storilčeva dejanja, katerih cilj je spolno vzdraženje ali zadovoljevanje spolnega nagona, pogoj za pravno opredelitev teh dejanj kot spolnih dejanj pa je, da so storjena na telesu oškodovanca. Priti mora torej do dotikanja teles oziroma delov telesa med storilcem in oškodovancem.
kršitev kazenskega zakona - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – izčrpanje pravnih sredstev
Ravnanje obsojenca, ki je od 1. 7. 2009 do 14. 8. 2009, na območju Gorenjske, P. B.-ju, ki je bil pravnomočno obsojen na kazen eno leto in en mesec zapora in je bil pozvan na prestajanje zaporne kazni, nudil zatočišče na neznanih lokacijah in ga tako skrival, da delavci policije niso mogli izvršiti prisilne odredbe zaradi izvršitve kazni zapora, je mogoče subsumirati pod pojem „skriva obsojenca.“
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2007897
ZKP 372, 372-1. OZ 50, 50/2.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - navidezen pravni posel - fiktivni računi - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti
Navidezna pogodba prikriva drug pravni posel, kar pomeni, da mora med strankama obstajati pravni posel, ki je z navideznim pravnim poslom prikrit. V obravnavanem primeru naj bi pravni posel pridobitve (lastnih) delnic prikrivali fiktivni računi, ki ne predstavljajo pogodbe oziroma pravnega posla, zato določbe drugega odstavka 50. člena OZ ni mogoče uporabiti.