KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00024683
KZ-1 člen 29, 29/4, 323, 323/1.. ZPrCP člen 45, 45/1.
kršitev kazenskega zakona - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - blanketna norma - konkretizacija kršitve - prištevnost - actio libera in causa - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - odločilno dejstvo - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov
Obsojenec je bil spoznan za krivega storitve obravnavanega kaznivega dejanja zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo pod vplivom alkohola, pri čemer se mu kršitev (natančno) določene oziroma predpisane hitrosti vožnje ni očitala. Skladno z navedenim natančno opredeljena hitrost vožnje ne predstavlja odločilnega oziroma pomembnega dejstva.
Vrhovno sodišče sprejema zaključke izpodbijane pravnomočne sodbe, da dejstva v zvezi z obsojenčevim pitjem in sicer, kdaj je začel piti in kaj je pil, za presojo njegove kazenske odgovornosti niso pomembna.
Vrhovno sodišče sprejema zaključke sodišč in poudarja, da izvedenec cestnoprometne stroke glede vprašanj, povezanih s telesnimi poškodbami, ni primeren dokaz.
ZKND Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (1945) člen 2, 3, 3- 8, 3- 14.. Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije (Jugoslavija, 1931) člen 141.. Kazenski zakonik Federativne ljudske republike Jugoslavije (FLRJ, 1947) člen 15.
načelo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo - kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo - konkretni opis dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - skrajna sila - obarvani naklep - drugačna pravna presoja dejanja
Vsa kazniva dejanja iz 3. člena ZKLD so morala biti storjena z obarvanim naklepom. V storilčevem naklepu je moral obstajati „cilj, da bi se z nasiljem zrušila ali spravila v nevarnost obstoječa družbena ureditev“. Ta namen je moralo sodišče v vsakem posameznem primeru ugotoviti (z dokaznim postopkom) kot enega od bistvenih zakonskih znakov kaznivih dejanj in to pri 2. členu ZKLD, kakor tudi pri posameznih kaznivih ravnanjih iz 3. člena ZKLD.
Iz pravnomočnega zaključka izpodbijane sodbe je mogoče razbrati, da je sodišče dopustilo možnost, da je obsojenec ravnal v skrajni sili, ker so mu člani oborožene tolpe zagrozili z orožjem in maščevanjem, če jih bo prijavil varnostnim organom. Takšno ravnanje pa je že v času storitve očitanega kaznivega dejanja, v skladu z določbo prvega odstavka 15. člena Splošnega dela Kazenskega zakonika Federativne ljudske republike Jugoslavije, izključevalo kazensko odgovornost storilca.
Vprašanje, ali je obsojeni pred zatajitvijo predmeta poravnal leasing obroke in v kolikšnem obsegu, za presojo vrednosti predmeta kaznivega dejanja in s tem pravne kvalifikacije le-tega, ni pravno relevantno. Za presojo obstoja in pravne kvalifikacije kaznivega dejanja je treba upoštevati dejansko vrednost odtujenega predmeta.
Obsojenec je deloval iz ozadja kot tisti, ki je imel oblast nad dejanjem pri izrabljanju in vodenju drugega. V konkretizaciji posrednega storilstva je konkretizirano ravnanje obsojenca pri prikazovanju, da je posel zanesljiv, s čimer je preslepil uslužbence oškodovane gospodarske družbe.
Obsojenčevo ravnanje pomeni procesno zlorabo in je pravico, da si izbere zagovornika v okviru brezplačne pravne pomoči, uporabil v nasprotju z njenim namenom zato, da bi dosegel preložitev naroka za pritožbeno sejo.
Obsojenec je bil o seji senata pravilno obveščen in sodišče druge stopnje je lahko opravilo sejo senata, čeprav obsojenec na sejo senata ni prišel in na njej ni bil navzoč, ko opravičljivega razloga za nenavzočnost na seji ni izkazal. Sodišče ni kršilo določbe 378. člena ZKP in s tem tudi ne obsojenčeve pravice do obrambe. Obsojenec se je s svojim ravnanjem sam odpovedal navzočnosti na seji, saj za njegovo navzočnost na seji ni bilo nobenih ovir.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Pravno vprašanje (narava pogodbe) spada v pristojnost odločanja sodišča in je odvisno od sodne presoje ugotovljenih dejanskih okoliščin, med katere spadajo tudi trajanje podnajemnega razmerja, celotno število obročnih plačil, število zapadlih neporavnanih obrokov in višina neporavnanih obveznosti. Zagovornik, ki oporeka tako trajanju podnajemnega razmerja, kot tudi številu zapadlih, a neplačanih računov ter višini obstoječega obsojenčevega dolga, pa s takim očitkom ne izpostavlja pravnih vprašanj in kršitve kazenskega zakona, temveč nedovoljen razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja.
KZ-1 člen 116, 116-1.. ZKP člen 372, 372/4, 395, 395/1.
kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje umora - umor na zahrbten način
Obsojenec je obravnavano dejanje storil na dvorišču domače stanovanjske hiše, pri čemer je zaupanje svojega sina zlorabil z objemom, ki predstavlja gesto, povsem nasprotno nadaljnjemu obsojenčevemu ravnanju, torej vbodu v predel prsnega koša. Iz opisa dejanja nadalje izhaja, da oškodovanec ni imel obrambnih poškodb, iz česar izhaja, da oškodovanec obsojenčevega ravnanja ni pričakoval in zaznal. Po presoji Vrhovnega sodišča iz opisanega načina storitve dejanja kot objektivne okoliščine izhaja tudi obsojenčeva zvijačnost oziroma pretkanost kot subjektivni element pri obsojencu, na podlagi katerih je treba obravnavano dejanje opredeliti kot kaznivo dejanje umora na zahrbten način po 1. točki 116. člena KZ-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00024671
ZKP člen 371, 371/1-11.. KZ-1 člen 211.
kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - goljufija - preslepitev - sostorilstvo - objektivni in subjektivni element - obrazložitev sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - premoženjskopravni zahtevek - aktivna legitimacija - smrt oškodovanca v teku postopka na prvi stopnji - dedovanje - beneficium cohaesionis
Bistveni zakonski znak kaznivega dejanja goljufije je spravljanje drugega v zmoto, to je ustvariti pri drugi osebi zmotno predstavo o določenih okoliščinah.
Časovna in krajevna komponenta, za presojo, ali so v opisu dejanja opisani in konkretizirani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja goljufije, ni odločilna.
Opisani so tako subjektivni in objektivni elementi sostorilstva, da je tudi obsojenec sodeloval pri storitvi kaznivega dejanja in dejanje storil skupaj z drugim, soobsojencem. Opisana je vloga in ravnanje vsakega od obsojencev. V opisu dejanja je treba pri sostorilstvu praviloma vlogo oziroma prispevek posameznika individualizirati ter konkretizirati, kar je tudi storjeno v opisu dejanja v izpodbijani pravnomočni sodbi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00023061
ZKP člen 372, 372-1.. KZ-1 člen 244, 244/1.
kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - obstoj kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - gospodarska dejavnost - premoženjska korist - obarvani naklep - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi
Sklenitev individualne pogodbe z novim predsednikom uprave je po vsebini pravni posel, sklenjen pri gospodarskem subjektu, ki je usmerjen v ohranitev oziroma uresničevanje namena družbe, to je doseganje dobička pri opravljanju gospodarske dejavnosti.
Pravica do izplačila odpravnine je premoženjska pravica, za obstoj obsojencu očitanega kaznivega dejanja pa zadošča, da je premoženjska korist pridobljena oziroma bi bila pridobljena.
Iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča je razvidno, da če je zakonski znak kaznivega dejanja določno opredeljen že v zakonu, ga sodišče v opisu konkretnega dejanskega stanja v izreku sodbe ne bo ponavljalo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00022598
ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1-11, 372, 372-1, 395, 395/1.. KZ-1 člen 17, 17/3.
kršitev kazenskega zakona - odvzem mladoletne osebe - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretni opis dejanja - konkretiziranost opisa v obtožnici - obrazložitev - nepravo opustitveno kaznivo dejanje - garantna dolžnost - blanketna norma
Pri kaznivem dejanju odvzema mladoletne osebe gre za tako imenovano nepravo opustitveno dejanje, pri katerem pa ni treba, da bi sodišče v izreku sodbe uporabilo pravno konstrukcijo iz tretjega odstavka 17. člena KZ-1. Element neprave opustitve je pri tem kaznivem dejanju umeščen že na abstraktni ravni kot zakonski znak, ki se kaže v zlonamernem onemogočanju izvršitve sodne odločbe.
Protipravna izterjava dolga pomeni tudi izterjavo nezapadlega dolga in je celotni plačani znesek predstavljal neobstoječo obveznost oškodovanca tako, da je uresničen zakonski znak, da je obsojenka ravnala protipravno, torej, da je v izvršbi protipravno izterjala več, kot je bil oškodovanec dolžan plačati in si nato tudi prilastila zmotno preplačilo dolga.
Obsojenčeve navedbe, ki jih je podal v pismu ne samo, da presegajo vsakršno mejo spoštljive in dostojne komunikacije, v kateri bi šlo za (vsaj) žaljivo kritiko oškodovancev, ampak pri njegovih besedah sploh ni mogoče govoriti o kakršnikoli kritiki. Obsojenčevo izražanje namreč ni bilo usmerjeno v grajo (kritiko) dela oškodovancev, ampak je merilo izključno na njihovo osebno žalitev in diskreditacijo (ad personam). Takšno izražanje pa ne more uživati neomejenega varstva pravice do svobode izražanja. Omenjena pravica je namreč namenjena zaščiti svobodnega izmenjevanja mnenj, v obsojenčevem ravnanju pa ni mogoče prepoznati teženj po kakršnikoli izmenjavi mnenj, ampak zgolj namen sramotitve oškodovancev. Uveljavljana kršitev kazenskega zakona zato ni podana.
ZKP člen 372, 372-4.. KZ-1 člen 296, 296/1, 296/2.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - nasilništvo - lahka telesna poškodba - zakonski znak kaznivega dejanja
Po presoji Vrhovnega sodišča je v izreku sodbe opisana enkratna uporaba fizične sile, ki je bila tako intenzivna in tudi sicer glede na način storitve odstopala od siceršnjega tovrstnega ravnanja, da je s tem obsojenec izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja nasilništva. Vrhovno sodišče sprejema zaključke sodišča prve stopnje, da je obsojenec z ugotovljeno nedopustno uporabo fizične sile (grdim ravnanjem) oškodovanki povzročil bolečine, ki so se kazale v prizadetosti oškodovankine telesne integritete in tudi ponižanju s posegom v njeno človeško dostojanstvo (prijem za mednožje in siceršnje dogajanje), s tem pa jo spravljal v podrejen položaj.
Obdolženci naj bi vplivali na spolno obnašanje prostitutk, ki naj ne bi bilo prostovoljno in naj ne bi izviralo iz njihove avtonomne odločitve. Z nudenjem in opravljanjem spolnih storitev naj bi se okoristili in na tak način sodelovali pri izkoriščanju prostitucije. V tem pa je bistvo očitka, kajti ne glede na spolno samoodločbo osebe, druga oseba od tega ne sme dobiti plačila, druge premoženjske koristi oziroma po dogovoru ali obljubi računati nanjo. Osebe se torej ne sme spravljati v spolni stik z drugo osebo (in tako vplivati na njeno spolno obnašanje), če se od tega pričakuje oziroma dejansko pridobi korist.
Zunajobravnavni senat, ko odloča o pritožbi zoper sklep o odreditvi pripora ni dolžan kontradiktorno presojati dokazov in se opredeljevati glede njihove verodostojnosti, ampak mora argumentirano zavzeti stališče glede relevantnih navedb pritožbe.
Protipravna premoženjska korist ne predstavlja zakonskega znaka očitanega kaznivega dejanja zlorabe prostitucije.
kršitev kazenskega zakona - pogojna obsodba - odločba o preklicu pogojne obsodbe - rok za preklic pogojne obsodbe
Utemeljen je očitek, da sodišče druge stopnje ne bi smelo potrditi odločbe o preklicu pogojne obsodbe, saj mora sodba, s katero je preklicana pogojna obsodba, v roku za preklic iz prvega odstavka 62. člena KZ-1 postati tudi pravnomočna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00022573
ZKP člen 39, 39/1, 371, 371/1-3, 371/2, 372, 372-1, 372-3, 398, 398/1-2.. KZ člen 261, 261/3.. URS člen 23, 23/1, 25.
kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki - izraba položaja - čas storitve kaznivega dejanja - zastaranje kazenskega pregona - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do pritožbe - kršitev pravice do obrambe - procesna sposobnost - pravica do poštenega sojenja - nepristranskost sodnika
Izraba uradnega položaja in s tem protipravnost obsojenčevega ravnanja se odraža v tistem delu konkretnega opisa kaznivega dejanja, iz katerega je razvidno, da so bili podatki posredovani zgolj enemu samemu potencialnemu ponudniku,ne pa tudi drugim potencialnim ponudnikom, ki so bili zaradi tega v slabšem položaju.
Čas storitve kaznivega dejanja je res opredeljen v časovnem razponu, vendar tudi obsojenčevo ravnanje ni bilo enkratno, temveč ga je sodišče spoznalo za krivega, da je soobsojenca večkrat neupravičeno seznanjal s podatki o projektu.
Ker gre za potrditev dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno s sodbo sodišča prve stopnje, preverjano v zvezi s pritožbami pred sodiščem druge stopnje, je odločitev pritožbenega sodišča postala pravnomočna. Pritožba zoper takšno odločitev v zvezi z dejanskim stanjem je bila že izčrpana, saj Ustava, mednarodni instrumenti ter veljavni procesni zakon ne zahtevajo več kot ene pritožbe. Glede na navedeno je odločitev obeh sodišč, da pritožba zoper odločbo višjega sodišča v konkretnem primeru ni dopustna, pravilna.
Dolžnost države zagotoviti učinkovito kazenskopravno varstvo ne upravičuje vodenja kazenskega postopka, kadar bi to ogrozilo obdolženčevo življenje ali občutno prizadelo njegovo zdravje. Kolizijo navedenih dveh temeljnih interesov je treba reševati na konkretni ravni ob upoštevanju načela sorazmernosti.
Po presoji Vrhovnega sodišča okoliščina, da je bila v tej kazenski zadevi tudi po razveljavitvi sodbe pritožbenega sodišča sodnica poročevalka ista oseba, ne predstavlja izključitvenega razloga, prav tako pa zaradi tega dejstva ni podan odklonitveni razlog.
ZKP člen 144, 372, 372-1.. KZ člen 234a, 234a/1, 234a/2.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - kršitev kazenskega zakona - opis kaznivega dejanja - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki - nastanek škode - oškodovanec - zavarovalnica
Zakonski znak kaznivega dejanja je nastanek premoženjske škode zaradi storilčevega ravnanja. Kaznivo dejanje je dokončano, ko zaradi ravnanja storilca za drugega (banko) nastane premoženjska škoda. Ravnanje oškodovanca, ki sklene zavarovalno pogodbo za primer, da kredit po kreditni pogodbi ni plačan, ne ekskulpira storilca in v ničemer ne zmanjša obsega njegovega ravnanja v odnosu do nastanka škode za stranko, to je za oškodovanca, v konkretnem primeru banko.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00022073
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1.. KZ-1 člen 205, 208, 209.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - sprememba opisa kaznivega dejanja - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - kaznivo dejanje velike tatvine - kaznivo dejanje zatajitve - zakonski znaki kaznivega dejanja - posest stvari - dejanska oblast nad stvarjo - posestnik - detentor - teorija aprehenzije - sprememba pravne kvalifikacije kaznivega dejanja pred sodiščem druge stopnje
Aprehenzijska teorija se osredotoča na trenutek dokončanja kaznivega dejanja tatvine in ne postavlja pogoja, kakšna mora biti posest dotedanjega (upravičenega) posestnika po svoji kakovosti in načinu izvrševanja oblasti nad stvarjo.
Iz izreka pravnomočne sodbe izhajajo elementi zaupanosti, v nasprotju s tem pa je višje sodišče navedlo, da iz opisa ni mogoče razbrati okoliščin, ki bi kazale na to, da je bilo obsojencu zaupano prejemanje gotovinskih plačil oziroma, da je obsojenec imel pooblastilo, da od naročnikov del zahteva gotovinska plačila in z njimi razpolaga. S takšno obrazložitvijo je višje sodišče podalo razloge, ki nasprotujejo izreku sodbe, kar predstavlja kršitev po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
kršitev kazenskega zakona - overitev lažne vsebine - zakonski znaki kaznivega dejanja - spravljanje v zmoto - izvršba na podlagi verodostojne listine - javna listina - verodostojna listina - zloraba izvršbe
Obsojenka je s tem, ko je v aplikaciji e-izvršba označila verodostojno listino, s čimer je potrdila, da ima terjatev iz predloga svoj temelj v verodostojni listini, spravila v zmoto sodišče, da je izdalo sklep o izvršbi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00022071
ZKP člen 217, 434, 434/1, 371, 371/1-11, 437, 437/1.. KZ člen 256, 256/1. KZ-1 člen 251, 251/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - izročitev listin - osredotočeno policijsko preiskovanje - opis dejanja - opis dejanja v obtožnem predlogu - kaznivo dejanje ponarejanja listin - uporaba krive listine - uporaba ponarejene listine - materialni falsifikat - študentska organizacija - pravna oseba javnega prava - hišna preiskava - zakonitost hišne preiskave
Opis kaznivega dejanja mora vsebovati vsa odločilna dejstva, ki po objektivni in subjektivni plati konkretizirajo kaznivo dejanje. Pri tem ni nujno, da bi bili abstraktni zakonski znaki v opisu navedeni.
Kaznivo dejanje ponarejanja listin po prvem odstavku 256. člena Kazenskega zakonika prepoveduje uporabo krive listine, medtem ko prvi odstavek 251. člena Kazenskega zakonika-1 govori o ponarejeni listini. Oba termina označujeta t.i. materialni falsifikat oziroma listino, ki ne izvira od osebe, ki je na njej navedena kot izdajatelj.
Študentska organizacija Slovenije in študentske organizacije univerz niso pravne osebe zasebnega prava.
Sodišče se mora pri presoji kaznivega dejanja ponarejanja listin opredeliti do okoliščine, da je bila listina izročena policiji na njen poziv.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00023795
URS člen 29, 29/3.. ZKP člen 355, 355/2, 371, 371/1-11.. KZ-1 člen 197, 197/1, 2.. ZPND člen 3, 3/4.
kršitev kazenskega zakona - šikaniranje na delovnem mestu - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretni opis - psihično nasilje - nasprotje med izrekom in razlogi - nasprotje med razlogi - razlogi o odločilnih dejstvih - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga
V pravnomočni sodbi je ugotovljeno, da je obsojenka oškodovanko šikanirala tako, da je nad njo izvajala psihično nasilje. Med izrazi, katerih pomen je določen v 99. členu KZ-1, psihično nasilje ni navedeno. Psihično nasilje je opredeljeno v četrtem odstavku 3. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), ki določa, da gre za ravnanja, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske. Navedeni zakon sicer obravnava nasilje v družini, ne pa na delovnem mestu, vendar pa je pomen pojma psihično nasilje v obeh primerih enak ali vsaj bistveno podoben, zaradi česar je mogoče navedeno definicijo uporabiti tudi pri razlagi kaznivega dejanja po 97. členu KZ-1. Katera ravnanja predstavljajo psihično nasilje, je treba presojati glede na okoliščine vsakega posameznega primera. To pogosto vključuje verbalno nasilje (kričanje, vpitje, poniževanje, zmerjanje, sarkazem, posmehovanje), s katerim se posega v osebnost in dostojanstvo posameznika. Ravnanje je treba zlasti strogo presojati, kadar je kršitelj nadrejeni, prizadeti pa podrejeni. Dejanja nadrejenega imajo večji učinek, saj nastopa s pozicije moči in obvladuje zaposlitev prizadetega, temu pa je zaradi podrejenega položaja onemogočena enakovredna in učinkovita obramba. Pomembno je tudi dejstvo, da vodilni delavec, zlasti najvišji v hierarhiji, predstavlja delodajalca tako navzven kot navznoter in s svojimi dejanji postavlja standarde obnašanja in ravnanja za vse ostale. Kot psihično nasilje je treba razumeti širok nabor dejanj, besed, telesne drže, obrazne mimike in podobnega vedenja, iz katerih veje nespoštovanje in prezir do sočloveka. Med taka dejanja spadajo vse oblike neželenega verbalnega, neverbalnega in fizičnega ravnanja in vedenja, z namenom pri zaposlenem povzročiti ponižanje in prestrašenost.