odreditev pripora - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine
V določenih primerih je na obdolženčevo ponovitveno nevarnost mogoče zanesljivo sklepati neposredno iz konkretnih okoliščin izvršitve kaznivega dejanja. Te okoliščine so primeroma visoka stopnja organiziranosti in povezanosti z osebami, ki se ukvarjajo s kriminalno dejavnostjo, nadaljevano kaznivo dejanje, specifičen motiv za izvršitev kaznivega dejanja (zlasti maščevanje), ter dejanja, ki že sama po sebi kažejo na določene osebnostne lastnosti (npr. nekatera kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost). V določenih primerih je iz dejstev, ki jih sodišče na ravni utemeljenega suma ugotavlja v zvezi z izvršitvijo očitanih kaznivih dejanj, mogoče z zadostno stopnjo verjetnosti sklepati tudi o obdolženčevih osebnostnih lastnostih in s tem o subjektivni okoliščini, ki kaže na njegovo ponovitveno nevarnost. Teža kaznivega dejanja je končno pomembna tudi za presojo zahtevane verjetnosti ponovitve kaznivega dejanja. Če se ponovitvena nevarnost nanaša na huda kazniva dejanja, ki hudo ogrožajo življenje, zdravje ali varnost ljudi, zadošča za odreditev pripora že nižja stopnja verjetnosti ponovitve teh dejanj, kot pri kaznivih dejanjih z manjšo stopnjo tovrstne nevarnosti.
prenos pristojnosti - načelo ekonomičnosti - združitev pravd v skupno obravnavanje
Pogoj, da se načelo ekonomičnosti postopka lahko uresničuje prek pravila iz prvega odstavka 300. člena ZPP, je da pravde tečejo pred istim sodiščem. Ker ta pogoj v obravnavani zadevi ni podan, ga je pa mogoče izpolniti prek instituta prenosa pristojnosti po 67. členu ZPP, je očitno, da prenos pristojnosti v obravnavani zadevi ustreza pojmu drugega tehtnega razloga iz 67. člena ZPP.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - ugoditev predlogu
V postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje osebe, ki se postavlja pod skrbništvo (61. člen Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Postopek se bo zato lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotna udeleženka trenutno biva.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 355, 355/1, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 131, 131/2.
predlog za dopustitev revizije - objektivna odškodninska odgovornost - ugotavljanje škode - trditvena in dokazna podlaga - materialno procesno vodstvo - pravica do izjave - pravica do pravnega sredstva - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je brez pritožbene obravnave spremenilo odločitev sodišča prve stopnje, ki je z vmesno sodbo ugotovilo, da je tožbeni zahtevek v celoti utemeljen po temelju, in s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek v celoti, kršilo določbo 355. člena Zakona o pravdnem postopku in zagrešilo bistveno procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku?
- Ali je sodišče druge stopnje tožeči stranki odreklo možnost sodelovanja in jo prikrajšalo v pravici do izjave ter pravici do pravnega sredstva?
- Ali je v predmetni zadevi dokazna ponudba tožeče stranke ostala neizčrpana in je dokazna ocena višjega sodišča obremenjena z bistveno kršitvijo pravil pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku?
- Ali je v predmetni pravdni zadevi odločitev višjega sodišča, da trditvena podlaga in dokazna ponudba tožeče stranke ne zadostuje za ugotavljanje obstoja škode, v skladu z razrahljano teorijo substanciranja, ki je uveljavljena v slovenskem pravnem redu?
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ-UPB1 člen 179, 179/1, 182.
zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - nepremoženjska škoda - odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine - povrnitev bodoče škode - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja ali sta sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili materialno pravo, in sicer 179. in 182. člen OZ, ko tožeči stranki nista v celoti priznali vtoževane odškodnine iz naslova strahu in iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00073081
SPZ člen 143. ZIZ člen 170, 243, 244, 245. ZPP člen 13, 306, 378. ZDen člen 88.
dopuščena revizija - nedopustnost izvršbe - pridobitev lastninske pravice - prisilna hipoteka - tožba na ugotovitev nedopustnosti zavarovanja - sodna poravnava - intervencijski učinek - subjektivne meje pravnomočnosti - vezanost sodišča na odločitev o predhodnem vprašanju v drugi pravdi - zavrnitev revizije
Ker tožnica ni stranka sodne poravnave, jo ta v skladu s subjektivnimi mejami pravnomočnosti ne zavezuje. Na njen položaj bi sicer lahko vplivala, če bi kot pravnomočna odločba v svetu prava ustvarilo novo dejstvo, ki učinkuje erga omnes. Ker je bilo pravno razmerje v resnici oblikovano (prenos lastninske pravice) šele s sklenitvijo sodne poravnave (v kateri je prvič vsebovano tudi ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo za prenos lastninske pravice na tožnico), to na predhodno pridobljeno prisilno hipoteko ne more več vplivati (245. člen ZIZ). Lastninskopravna razpolaganja ne morejo imeti učinka za nazaj.
Uredba o državnem prostorskem načrtu za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor (2011) člen 6, 53. URS člen 22, 25, 26, 69. ZPP člen 378, 380, 380/2.
državni prostorski načrt - sprememba namenske rabe zemljišča - poseg v lastninsko pravico - omejitev lastninske pravice - dejanska razlastitev - nadomestilo - odmena - razlastitveni zavezanec - odškodninski zahtevki razlastitvenih zavezancev - protipravna opustitev - opustitev dolžnega ravnanja - ureditev razmerja - pravno varstvo - odškodninska odgovornost države - izčrpanje pravnih sredstev - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - pobuda za presojo ustavnosti - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava - delna ugoditev reviziji
Tožnika sta zaradi uredbe o državnem prostorskem načrtu v položaju dejanskih razlaščencev. V tej pravdi uveljavljata odškodnino. Sodišči sta jima to pravico odrekli, češ da nista izčrpala pravnih sredstev (sodišče prve stopnje je takšno sredstvo prepoznalo v Pobudi za presojo ustavnosti in zakonitosti Uredbe, pritožbeno sodišče pa, drugače, v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja).
Vendar tožnika trdita, da sta razlastitveni poseg zaradi javnega interesa sprejela, državi pa očitata, da ni uredila njunega položaja razlastitvenih zavezancev ter ju je za nedoločen čas pustila brez slehernega pravnega sredstva. Ker nimata namena graditi, ju je absurdno siliti v postopek za izdajo gradbenega dovoljenja. Ker odmena, ki jo uveljavljata v tej pravdi, ni v nikakršni zvezi s postopkom za izdajo gradbenega dovoljenja in tudi ne s postopkom za presojo ustavnosti in zakonitosti Uredbe, oziroma v navedenih postopkih ne bi mogla uveljavljati odškodninske terjatve, zadržek, da nista izčrpala pravnih sredstev, ni utemeljen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - kazenska ovadba - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - konfliktnost stranke v postopku - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je v preteklosti že večkrat pojasnilo, da strankin negativen odnos in nezaupanje do sodišča, ki ga gradi na nezadovoljstvu s postopanjem sodišča v konkretnem postopku, ne pomenita razlogov za delegacijo pristojnosti.
Sodnik mora vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (prvi odstavek 2. člena ZSS) in mora biti sposoben objektivno odločati tudi v sporih, v katerih mora nemoten potek postopka in procesno disciplino zagotoviti z zakonsko predvidenimi ukrepi.
Kazenska ovadba ali predlog za kazenski pregon zoper sodnika pristojnega sodišča oziroma sodnika tega sodišča zoper stranko postopka je lahko le razlog za izločitev tega sodnika (6. točka 70. člena ZPP) oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, za tako imenovano nujno delegacijo po 66. členu ZPP. Zato kazenske ovadbe oziroma predlogi za kazenski pregon ne morejo biti hkrati še "drug tehten razlog" za delegacijo pristojnosti v smislu 67. člena ZPP.
Pristojno sodišče ima skladno z letnim razporedom dela na civilnopravnem področju skupni oddelek z Okrajnimi sodišči v Ilirski Bistrici, Sežani in Piranu, ki šteje 15 sodnikov, tako da je videz nepristranskosti v tem postopku vsekakor mogoče zagotoviti z institutom izločitve in ustrezno organizacijo dela.
postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi - razmejitev pristojnosti med okrajnim in okrožnim sodiščem - negativni kompetenčni spor - spor o pristojnosti - zavrženje predloga
Če sodišče splošne pristojnosti, ki mu je bila zadeva "odstopljena" po razveljavitvi sklepa o izvršbi kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, meni, da je za odločanje o zahtevku pristojno sodišče splošne pristojnosti druge vrste, se mora s sklepom izreči za nepristojno in zadevo odstopiti temu sodišču. Ustreznemu sodišču bo zadeva v odločanje o sporu o pristojnosti lahko predložena šele tedaj, če bi tudi sodišče, ki mu bo zadeva odstopljena v sojenje, odklonilo svojo pristojnost z utemeljitvijo, da bi moralo o zahtevku odločati sodišče, ki se je izreklo za nepristojno.
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja Republiki Hrvaški - sistemske pomanjkljivosti - zdravstveno stanje prosilca - zavrnitev pritožbe
Uporaba stališče, da je predaja prosilca za mednarodno zaščito odgovorni državi članici nedopustna, čeprav v tej državi niso ugotovljene sistemske pomanjkljivosti, če gre za primer, ko bi že sama predaja zaradi zdravstvenega stanja osebe pomenila ravnanje, ki je v nasprotju s 4. členom Listine EU, je odvisna od okoliščin posamičnega primera. Samo s sklicevanjem na to stališče pritožnik z ugovorom, da bi predaja Republiki Hrvaški sama po sebi pomenila ravnanja, nezdružljivega s prepovedjo mučenja ali nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, ob ugotovitvi, da pritožnik ni oseba, ki bi imel hude zdravstvene težave, ne more uspeti.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Okoliščina, da je nasprotna udeleženka okrožna sodnica svétnica na Okrožnem sodišču v Mariboru, ki naj bi v tej zadevi odločalo, bi lahko v javnosti vzbudila dvom v nepristranskost Okrožnega sodišča v Mariboru.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00072516
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - tožba za ugotovitev lastninske pravice - posebno premoženje - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zunajzakonskega partnerja - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Prvi nasprotni udeleženec predlagano delegacijo pristojnosti utemeljuje s tem, da je v tej zadevi vložil predloga zoper sodnico pristojnega sodišča ter odvetnika, nekdanjega sodnika tega sodišča. Vendar kot izhaja iz sklepa pristojnega sodišča II N 77/2023 z dne 19. 10. 2023, sta bila omenjena predloga izločena iz te nepravdne zadeve in vpisana pod novi opravilni številki, tako da nista predmet odločanja v tej zadevi. Vrhovno sodišče pri tem še pojasnjuje, da navedeni odvetnik v tej zadevi tako ni stranka postopka, ampak le pooblaščenec predlagateljice, kar pa zlasti glede na časovno oddaljenost njegovega dela na pristojnem sodišču (več kot 25 let) in velikost tega sodišča (s kar 37 sodniki je eno največjih sodišč v državi), objektivno gledano ne more vzbuditi dvoma o nepristranskosti sojenja v konkretni zadevi.
objektivna nepristranskost sojenja - nezadovoljstvo z delom sodišča - ugovor krajevne pristojnosti - zavrnitev predloga
Zgolj nezadovoljstvo toženke z delom Okrajnega sodišča v Celju in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti.
V predlogu za delegacijo pristojnosti, o katerem odloča Vrhovno sodišče, ni mogoče grajati krajevne pristojnosti sodišča prve stopnje.