določitev krajevno pristojnega sodišča - razglasitev pogrešane osebe za mrtvo - lega nepremičnine - ugoditev predlogu
V konkretnem primeru ni mogoče ugotoviti niti državljanstva niti (zadnjega) stalnega ali začasnega prebivališča pogrešanega. Je pa pogrešani vpisan v zemljiško knjigo kot solastnik nepremičnine, parc. št. 1639/2 v katastrski občini ... Ker po doslej zbranih podatkih ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku), je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu.
predlog za dopustitev revizije - plačilo uporabnine za nepremičnine - plačilo uporabnine za uporabo solastne stvari - velikost solastninskega deleža - trditveno in dokazno breme - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00070168
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 147, 147/4, 148, 148/3.
predlog za dopustitev revizije - odgovornost države za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost države kot delodajalca za svojega delavca - veleposlanik - povzročitev škode iz hude malomarnosti - protipravnost - povrnitev premoženjske škode - regresni odškodninski zahtevek - obvestitev drugega o pravdi - intervencijski učinek - zastaranje odškodninske terjatve - zavrnitev predloga
mediji - objava popravka - direktna revizija - pomembno pravno vprašanje - navedba pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno - zavrnitev revizije
Čeprav gre po ZMed za izjemen primer dovoljene revizije brez predhodne dopustitve, mora stranka izluščiti pomembno pravno vprašanje. Izjemen preskok dopustitvene faze je v skladu z načelom notranje povezanosti in celovitosti pravnega reda lahko utemeljen le z nujnostjo hitrega postopka, ko gre za uveljavljanje pravice do popravka, nikakor pa s tem, da bi stranke lahko - drugače kot v vseh ostalih revizijskih postopkih - obremenjevale Vrhovno sodišče z razlogovalno razpršenimi, za javni interes (enako varstvo pravic ter razvoj živečega prava) nepomembnimi revizijskimi navedbami.
Vsebina tožbenega predloga ni področje materialnega procesnega vodstva iz prvega odstavka 285. člena Zakona o pravdnem postopku. Navedeno vodstvo se nanaša na pridobitev pojasnil v zvezi z dejanskim stanjem in pravnim razmerjem, ki sta sporna med strankama, ne pa na oblikovanje zahtevkov oziroma predloga v upravnem sporu, kako naj sodišče odloči v zvezi z izpodbijanim upravnim aktom.
Prepoved t. i. sodbe presenečenja stranke ne varuje pred spregledanimi pravnimi podlagami, ki bi jih z zadostno skrbnostjo lahko predvidela, in tudi ne pred dejanskim (duševnim) presenečenjem, ampak pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku in s tem do učinkovitega varstva svojih pravic
ZOPDA člen 5, 5/1, 5/1-4, 10, 10/1, 10/3, 10/8. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4, 77.
zavrženje tožbe - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - sporazum - odločba vlade - delo z azbestom - ugoditev pritožbi - poseg v pravice ali pravne koristi - pravni interes
Akt, ki ga je pritožnica izpodbijala s svojo tožbo, že po naslovu in strukturi ni zgolj „pisni predlog za sklenitev sporazuma“, temveč odločba, torej akt, ki je že po naravi namenjen odločanju o pravicah ali obveznostih strank. Predvsem pa iz izreka izpodbijanega akta izhaja, da je upravičenec upravičen do izplačila odškodnine zaradi poklicne bolezni, nato pa (med drugim) še, da pritožnica „izplača“ dedičem upravičenca odškodnino v določenem znesku). To pomeni, da je bilo s tem aktom odločeno o pravici upravičenca do izplačila odškodnine, o njeni višini in o obveznosti pritožnice, da mora izplačati določen delež te odškodnine. Temeljno stališče, na katero je sodišče prve stopnje oprlo izpodbijani sklep, da namreč izpodbijana odločba ni dokončen upravni akt, ki bi posegal v pritožničin pravni interes, je torej napačno.
Napačno je stališče, da pritožnica nima pravnega interesa samo zato, ker pravna ureditev ne predvideva izdaje akta s tako vsebino. Če je bil namreč tak akt kljub zakonski ureditvi izdan, to lahko pomeni le, da je nezakonit (oziroma morda celo ničen), ne pa da pritožnica zoper ta akt ne potrebuje sodnega varstva. Povedano drugače: akt oziroma njegove učinke je mogoče presojati le po njegovi dejanski vsebini, ne pa po tem, kakšni bi bili njegovi učinki, če bi toženka pri njegovi izdaji ravnala v skladu z zakonom. Drugačno stališče bi lahko v skrajnem primeru pripeljalo do absurdne situacije, ko bi sodišče tožniku odreklo pravno varstvo prav zaradi nezakonitosti posega v njegov pravni položaj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POMORSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00070997
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. PZ člen 207, 207/3, 208, 221.
predlog za dopustitev revizije - vpis čolna v vpisnik morskih čolnov - vpis lastninske pravice - pogoji za vpis v register - dobrovernost kupca - načelo zaupanja v podatke v sodnem registru - poizvedovalna (raziskovalna) dolžnost - izbrisna tožba - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno naziranje sodišča, da bi moral biti drugi toženec v dobri veri tudi ob vložitvi predloga za vpis lastništva v register.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - lažja izvedba postopka - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče je večkrat soočeno s položajem, ko mora o predlogu za prenos pristojnosti odločati zato, ker oseba, ki se postavlja pod skrbništvo, dejansko biva v zavodu na območju drugega sodišča. Takšna okoliščina sicer ni samodejen razlog, na podlagi katerega bi Vrhovno sodišče odločanje preneslo na drugo stvarno pristojno sodišče. Vendar Vrhovno sodišče tako ravna, kadar predstavlja premoščanje razdalje od dejanskega bivanja do pristojnega sodišča glede na stanje nasprotnega udeleženca nesorazmerno težavo. Če je mogoče to težavo olajšati s prenosom pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, Vrhovno sodišče predlogu tudi ugodi. Tak položaj je podan tudi v obravnavani zadevi, saj je razdalja med Novim mestom in Vipavo za slovenske razmere znatna.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 105a, 105a/3, 367a, 367a/1, 377.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vloga, ki jo vloži stranka sama - laična vloga - zavrženje predloga za dopustitev revizije - neplačilo sodne takse - domneva umika predloga za dopustitev revizije
Predlog prvega vlagatelja je Vrhovno sodišče zavrglo, ker je laičen. Glede predloga druge vlagateljice pa velja, da je umaknjen, saj ni plačala sodne takse.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 27, 27/1, 27/4. ZMZ-1 člen 70, 70/4. ZUS-1 člen 73, 73/1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja odgovorni državi članici - pritožba zoper sodbo - pravica do pritožbe - pravica do dvostopenjskega sodnega varstva - pravo EU - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - ravnanje policije - ugoditev tožbi - ugoditev pritožbi - napačen pravni pouk
Ker je dvostopenjsko sodno varstvo po četrtem odstavku ZMZ-1 ugodnejše tako od enostopenjskega pravnega varstva, predvidenega v pravu EU, kot tudi od splošne slovenske ureditve iz prvega odstavka 73. člena ZUS-1, je sklicevanje sodišča prve stopnje na Listino EU in na sodno prakso SEU sistemsko zgrešeno, kajti njun namen zanesljivo ni, da se zniža raven varstva človekovih pravic v državah članicah EU na tisto, kar je zahtevano v pravnem redu EU kot absolutni minimum pravnega varstva, ki velja za vse države članice.
Tudi procesne garancije glede dostopa tujcev do azilnega postopka sestavni del skupnega azilnega sistema. Vendar, ker bo tožnica v primeru vrnitve na Hrvaško v okviru dublinskega postopka obravnavana kot prosilka za mednarodno zaščito, bi bile tudi po presoji Vrhovnega sodišča za ugotavljanje obstoja sistemskih pomanjkljivosti v azilnih postopkih na Hrvaškem v tej zadevi lahko pomembne sistemske pomanjkljivosti v azilnem postopku, ki se nanašajo na obravnavanje že vloženih prošenj za mednarodno zaščito in prosilcev, kot je tožnica, ne pa pomanjkljivosti, ki se nanašajo na sprejem namere oziroma prošnje za mednarodno zaščito (v okviru policijskega postopka).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00070758
ZNP-1 člen 21, 22, 32, 33, 93, 102.
dopuščena revizija - nepravdni postopek - upravičene osebe - pravica do pritožbe - materialni udeleženec - zvišanje preživnine - polnoletni upravičenec - razveljavitev sklepa
Predlog za spremembo preživnine je vložila mati. Med postopkom je hči postala polnoletna. Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložila pritožbo predlagateljica (mati). Pritožbeno sodišče je njeno pritožbo zavrglo, češ da je preživninska upravičenka postala polnoletna ter da je s tem mati izgubila procesno legitimacijo. S takšno odločitvijo je procesno nedopustno poseglo v njeno pravico do pritožbe ter ji v nasprotju z njenim položajem formalne udeleženke odreklo status upravičene oseb po 32. členu ZNP-1.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - zapuščinski postopek - pogoji za združitev zadev v skupno obravnavanje - ugoditev predlogu
Okoliščine, da sta zakonca umrla v razmaku manj kot štiri mesece in v zapuščinskem postopku po pokojnem C. C. ni bila opravljena zapuščinska obravnava oziroma je bila ta preklicana prav zaradi smrti žene, da je po njeni smrti krog zakonitih dedičev v obeh zapuščinskih zadevah isti (iz smrtovnice izhaja, da bosta dedovala njuna sinova) in da se zapuščinski masi delno prekrivata (glede na vsebino smrtovnice v presečno množico sodi najmanj vikend), kažejo na to, da bi bila lahko združitev obeh zapuščinskih zadev smotrna in ekonomična. Nujna predpostavka zanjo je pristojnost istega sodišča.
Ali gre pri zagovoru oziroma zastopanju v predhodnem postopku po tar. št. 9 OT v primeru kontinuiranega – zaporednega zaslišanja strank in prič na isti dan v postopku za eno dejanje (za katero se v primeru trajanja nad eno uro v skladu s prvim odstavkom 6. člena OT prizna dodatno urnina) ali za več posameznih dejanj, pri čemer se za zastopanje na zaslišanju vsake posamezne stranke/priče na isti dan prizna nagrada?
Ali je plačilo sodne takse za preslikavo listin strošek dodeljene brezplačne pravne pomoči ali gre za strošek, plačilo katerega se presoja po določilih Zakona o sodnih taksah?
OZ člen 169, 174. ZPSV člen 3, 15, 17. ZDavP-2 člen 49, 143, 352, 353.
povrnitev premoženjske škode - izguba na dohodku - izgubljeni zaslužek - popolna odškodnina - določitev višine odškodnine - davki in prispevki - pristojnost davčnega organa - zavezanec za plačilo prispevka - bruto dohodek - nesreča pri delu - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Ob ugotovitvi, da obveznost obračuna in plačila davkov in prispevkov v trenutku sodnega odločanja o terjatvi iz odškodninskega razmerja še ne nastane in da je o tem predvideno odločanje v posebnem davčno – upravnem postopku, tako pridemo do spoznanja, da sodišče v pravdnem postopku (v sporu med delavcem in zavarovalnico) z dajatvenim izrekom odloči le o obveznosti plačila odškodnine za izgubljeni zaslužek, ki mora biti po višini taka, da bo oškodovancu skladno z merilom popolne odškodnine omogočila uresničenje pravice do izenačevanja položaja z bruto plačo pred škodnim dogodkom, za katerega je zaradi škodnega dogodka prikrajšan oziroma ki nadomešča zaradi škodnega dogodka izgubljeni del plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja.
Ker v sistemu bruto prejemkov delavca razliko v premoženjskem položaju konkretnega oškodovanca opredeljuje ravno razlika med bruto plačo pred škodnim dogodkom in bruto prejemkov (nadomestilom) po škodnem dogodku, kot v času odločanja o odškodnini edinega znanega kriterija premoženjske razlike, ki jo je generiral škodni dogodek, je bilo v konkretni zadevi uporabljeno ustrezno merilo za določanje višine odškodnine.