stroški prevoza na delo in z dela - predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Navedba okoliščin, ki kažejo na pomembnost pravnih vprašanj, je torej ena od bistvenih sestavin predloga, saj je v skladu s 367.a členom ZPP za dopustitev revizije pomemben širši interes in ne zgolj interes stranke za drugačno odločitev.
Tožena stranka je v svojem predlogu sicer navedla sporna vprašanja, vendar ni navedla okoliščin, ki kažejo na pomembnost teh vprašanj v smislu 367.a člena ZPP. Z zadnjim vprašanjem, ki se nanaša na to, ali je sodišče dolžno združiti več tožb v en postopek, tožena stranka tudi ni konkretizirala zatrjevano kršitev določb postopka, kot to zahteva četrti odstavek 367.b člena ZPP.
Kaznivo dejanje po prvem odstavku 211. člena KZ-1 je naklepni delikt, pri katerem je storilec posebej motiviran, da zase ali za drugega pridobi protipravno premoženjsko korist. Bistvo njegove izvršitve je v tem, da storilec ustvari zmotno predstavo pri oškodovancu oziroma oškodovanca pusti v zmoti. Lažno prikazovanje dejanskih okoliščin tako pomeni, da storilec pri drugi osebi ustvari zmotno predstavo o takšnih okoliščinah. Ta zmotna predstava je posledica storilčevih lažnih trditev o teh dejanskih okoliščinah. Med storilčevim goljufivim ravnanjem in nastankom škode mora biti podana vzročna zveza.
Bistvo kaznivega dejanja goljufije je, da oseba v škodo svojega ali tujega premoženja nekaj stori ali opusti, zaradi tega, ker je bila s prikazovanjem ali s prekrivanjem dejanskih okoliščin spravljena v zmoto. Kaznivo dejanje po prvem odstavku 211. člena KZ-1 je tako dokončano, ko druga oseba v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti.
V določbi prvega odstavka 344. člena ZKP je določeno, da če državni tožilec med dokaznim postopkom spozna, da izvedeni dokazi kažejo na to, da se je spremenilo v obtožnici navedeno dejansko stanje, sme ustno spremeniti obtožnico, sme pa tudi predlagati, naj se glavna obravnava prekine, da pripravi novo obtožnico. Sprememba obtožnice se sme nanašati le na dejanje, ki je predmet obtožbe. Iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da ima tožilec pooblastilo za spremembo obtožnice na način, da ta še vedno temelji na istem historičnem dogodku. To pooblastilo samo po sebi ni v neskladju z nobenim od ustavnih jamstev, če ga tožilec ne zlorabi in če je istočasno dopuščeno, da tudi druga stranka v postopku lahko glede na spremenjene okoliščine še vedno varuje svoje pravice v načeloma enakem pravnem položaju, kakor, če do spremembe obtožnice ne bi prišlo. Pri tem je bistveno, da sprememba obtožnice ne okrni obtoženčeve pravice do obrambe. Iz tega izhaja zahteva, da je obtoženec 1) obveščen natančno in določno o vseh dejanskih in pravnih okoliščinah obtožbe, ki se mu očita in 2) ima primeren čas in možnost za pripravo svoje obrambe. Pravice do natančnega obvestila o spremembi obtožnice ne daje obtožencu samo možnosti, da lahko vnaprej pripravi obrambo, temveč zagotavlja tudi, da obtoženec zaradi spremembe obtožnice ne bo prevaran ali spravljen v zadrego glede priprave in predstavitve svoje obrambe, prav tako pa tudi ne sme biti postavljen v položaj presenečenja.
Ob upoštevanju navedenih jamstev lahko državni tožilec prosto razpolaga z obtožbo. Pri tem ni potrebno, da se na glavni obravnavi pokažejo nova dejstva, na podlagi katerih bo državni tožilec spremenil obtožbo, temveč zadostuje njegova ocena, da se je spremenilo dejansko stanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00070047
ZKP člen 201, 201/1. KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - nevarnost za življenje in zdravje - odločanje o priporu - pogoji za pripor - pravna opredelitev kaznivega dejanja
Za odreditev pripora zadošča utemeljen sum storitve kaznivega dejanja po tretjem odstavku 308. člena KZ-1.
Pravilna pravna presoja obdolženčevega ravnanja bo predmet nadaljnjega postopka, ko se bodo lahko razjasnila vsa relevantna dejstva in okoliščine, povezane z načinom prevoza tujcev v konkretnem primeru, ter bo sodišče lahko obdolženčevo ravnanje pravilno pravno ovrednotilo.
Pravna opredelitev obdolženčevega ravnanja v konkretnem primeru ni bistvena za odločanje o priporu, saj sta obe modaliteti kaznivega dejanja po tretjem in šestem odstavku 308. člena KZ-1 po predpisani kazni izenačeni v posebnem minimumu (tri leta zapora), v razponu pa imata obe predpisano visoko zaporno kazen (do deset let zapora za temeljno obliko in do petnajst let zapora za kvalificirano obliko kaznivega dejanja), kar pomeni, da spadata obe dejanji glede na predpisano kazen med težja kazniva dejanja.
tajnost občil - pravica do zasebnosti - International Mobile Equipment Identity (IMEI) - pridobitev IMEI številke - prometni podatki
IMEI številka sama po sebi ne predstavlja tveganja za komunikacijsko zasebnost, saj ni neizogibno neposredno povezana z vsebino komunikacije ali prometom v telekomunikacijskem omrežju. Vendar pa bo po oceni Vrhovnega sodišča takšen položaj nastopil, če bo operater ali policija podatek o IMEI številki pridobila z vpogledom ali drugačno obdelavo razpoložljivih prometnih podatkov (torej podatkov, ki se že nanašajo na določeno komunikacijo).
dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - zaslišanje mladoletnega oškodovanca - pravica do zaslišanja obremenilne priče
Izvedenka je ugotovila, da gre pri mladoletnem oškodovancu za izrazito senzibilno osebnost s šibkejšimi prilagoditvenimi in obrambnimi mehanizmi, predhodno zaslišanje na sodišču pa ga je spravilo v hudo stisko z nekaj znaki, ki kažejo na post-travmatsko stresno motnjo. Glede na vsebino izvedenskega mnenja in okoliščino, da je bil oškodovanec v okviru prvega sojenja zaslišan na kontradiktorni glavni obravnavi, sodišči z zavrnitvijo dokaznega predloga za njegovo ponovno zaslišanje po presoji Vrhovnega sodišča nista prekršili obsojenčeve pravice do neposrednega zaslišanja obremenilne priče.
Vrhovno sodišče ugotavlja, da iz opisa dejanja v izreku izpodbijane pravnomočne sodbe ne izhaja specifičen način izvršitvenega ravnanja v smislu določenega položaja teles in zaporedja gibov, ki bi eventualno narekoval izvedbo rekonstrukcije, sodišče prve stopnje pa je v okviru dokazne ocene, ki ji je sodišče druge stopnje v celoti pritrdilo, argumentirano obrazložilo, zakaj na podlagi izvedenih dokazov in splošnih izkustvenih pravil šteje odločilna dejstva za dokazana in zakaj predlagani dokaz te dokazne ocene ne bi mogel spremeniti.
ZOPDA člen 5, 5/1, 5/1-4, 10, 10/1, 10/3, 10/8. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4, 77.
zavrženje tožbe - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - sporazum - odločba vlade - delo z azbestom - ugoditev pritožbi - poseg v pravice ali pravne koristi - pravni interes
Akt, ki ga je pritožnica izpodbijala s svojo tožbo, že po naslovu in strukturi ni zgolj „pisni predlog za sklenitev sporazuma“, temveč odločba, torej akt, ki je že po naravi namenjen odločanju o pravicah ali obveznostih strank. Predvsem pa iz izreka izpodbijanega akta izhaja, da je upravičenec upravičen do izplačila odškodnine zaradi poklicne bolezni, nato pa (med drugim) še, da pritožnica „izplača“ dedičem upravičenca odškodnino v določenem znesku). To pomeni, da je bilo s tem aktom odločeno o pravici upravičenca do izplačila odškodnine, o njeni višini in o obveznosti pritožnice, da mora izplačati določen delež te odškodnine. Temeljno stališče, na katero je sodišče prve stopnje oprlo izpodbijani sklep, da namreč izpodbijana odločba ni dokončen upravni akt, ki bi posegal v pritožničin pravni interes, je torej napačno.
Napačno je stališče, da pritožnica nima pravnega interesa samo zato, ker pravna ureditev ne predvideva izdaje akta s tako vsebino. Če je bil namreč tak akt kljub zakonski ureditvi izdan, to lahko pomeni le, da je nezakonit (oziroma morda celo ničen), ne pa da pritožnica zoper ta akt ne potrebuje sodnega varstva. Povedano drugače: akt oziroma njegove učinke je mogoče presojati le po njegovi dejanski vsebini, ne pa po tem, kakšni bi bili njegovi učinki, če bi toženka pri njegovi izdaji ravnala v skladu z zakonom. Drugačno stališče bi lahko v skrajnem primeru pripeljalo do absurdne situacije, ko bi sodišče tožniku odreklo pravno varstvo prav zaradi nezakonitosti posega v njegov pravni položaj.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 105a, 105a/3, 367a, 367a/1, 377.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vloga, ki jo vloži stranka sama - laična vloga - zavrženje predloga za dopustitev revizije - neplačilo sodne takse - domneva umika predloga za dopustitev revizije
Predlog prvega vlagatelja je Vrhovno sodišče zavrglo, ker je laičen. Glede predloga druge vlagateljice pa velja, da je umaknjen, saj ni plačala sodne takse.
predlog za dopustitev revizije - laičen predlog - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - zavrženje predloga
Predlagateljica ni zatrjevala niti izkazala, da bi imela opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga za dopustitev revizije zato nima postulacijske sposobnosti.
določitev krajevno pristojnega sodišča - razglasitev pogrešane osebe za mrtvo - lega nepremičnine - ugoditev predlogu
V konkretnem primeru ni mogoče ugotoviti niti državljanstva niti (zadnjega) stalnega ali začasnega prebivališča pogrešanega. Je pa pogrešani vpisan v zemljiško knjigo kot solastnik nepremičnine, parc. št. 1639/2 v katastrski občini ... Ker po doslej zbranih podatkih ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku), je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu.
predlog za dopustitev revizije - plačilo uporabnine za nepremičnine - plačilo uporabnine za uporabo solastne stvari - velikost solastninskega deleža - trditveno in dokazno breme - zavrnitev predloga
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - zapuščinski postopek - pogoji za združitev zadev v skupno obravnavanje - ugoditev predlogu
Okoliščine, da sta zakonca umrla v razmaku manj kot štiri mesece in v zapuščinskem postopku po pokojnem C. C. ni bila opravljena zapuščinska obravnava oziroma je bila ta preklicana prav zaradi smrti žene, da je po njeni smrti krog zakonitih dedičev v obeh zapuščinskih zadevah isti (iz smrtovnice izhaja, da bosta dedovala njuna sinova) in da se zapuščinski masi delno prekrivata (glede na vsebino smrtovnice v presečno množico sodi najmanj vikend), kažejo na to, da bi bila lahko združitev obeh zapuščinskih zadev smotrna in ekonomična. Nujna predpostavka zanjo je pristojnost istega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00070168
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 147, 147/4, 148, 148/3.
predlog za dopustitev revizije - odgovornost države za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost države kot delodajalca za svojega delavca - veleposlanik - povzročitev škode iz hude malomarnosti - protipravnost - povrnitev premoženjske škode - regresni odškodninski zahtevek - obvestitev drugega o pravdi - intervencijski učinek - zastaranje odškodninske terjatve - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOVSTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00070735
ZDLov-1 člen 56, 56/2, 56/5. ZPP člen 380, 380/2, 384, 384/4.
dopuščena revizija - odškodninski zahtevek - škoda, ki jo povzroči divjad - po divjadi povzročena škoda na kmetijskih površinah - pisna prijava škode - sporazum o višini odškodnine - rok za prijavo - rok za vložitev zahteve - jezikovna razlaga zakona - logična razlaga zakona - ugoditev reviziji
Osemdnevni rok iz drugega odstavka 56. člena ZDLov-1 se ne nanaša na ravnanje oškodovanca v smislu, da bi moral v tem roku komisiji poslati pisno prijavo škode, temveč rok opredeljuje pogajalsko obdobje, v katerem naj bi se oškodovanec in pooblaščenec upravljavca sporazumela sama, brez intervencije komisije. Če sporazuma ne dosežeta, mora oškodovanec na komisijo vložiti prijavo, pri čemer roka za njeno vložitev ni.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zaslišanje osebe, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - lažja izvedba postopka - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da se bo postopek, ki ga bo opravilo drugo stvarno pristojno sodišče – Okrajno sodišče v Ljubljani, lažje in ceneje opravil na tem sodišču. Razdalja od omenjenega centra do sodišča v Ljubljani znaša zgolj 15 km. Razen tega je v skladu z določbo petega odstavka 11. člena ZNP-1 izkazana tudi pristojnost tega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da bi okoliščina, da je ena od toženih strank sodnica Okrajnega sodišča v Ljubljani lahko povzročile dvom v nepristranskost sodnikov tega sodišča, če bi ti sodili v tej zadevi (objektivni vidik nepristranskosti). Ogroženi bi bili tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišča nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.
Ali gre pri zagovoru oziroma zastopanju v predhodnem postopku po tar. št. 9 OT v primeru kontinuiranega – zaporednega zaslišanja strank in prič na isti dan v postopku za eno dejanje (za katero se v primeru trajanja nad eno uro v skladu s prvim odstavkom 6. člena OT prizna dodatno urnina) ali za več posameznih dejanj, pri čemer se za zastopanje na zaslišanju vsake posamezne stranke/priče na isti dan prizna nagrada?
Ali je plačilo sodne takse za preslikavo listin strošek dodeljene brezplačne pravne pomoči ali gre za strošek, plačilo katerega se presoja po določilih Zakona o sodnih taksah?