Ali se drugi odstavek 50. člena Akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 28/15 in 22/16) razlaga tako, da je za ugotovitev izračuna skupne višine nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NNSDV) pri presoji „nove naloge“, ki je bila operaterju določena z zakonom ali drugim predpisom in jo je moral operater začeti izvajati znotraj zadevnega regulativnega obdobja, bistveno:
- da je nova naloga vsako obvezno opravilo, ki povzroča nove, še nepredvidene stroške in odhodke, ki so nastali operaterju zaradi vsakega predpisanega obveznega opravila, ki se mu operater ne more izogniti, četudi gre za opravilo znotraj že obstoječe naloge, za katere so stroški priznani v okviru zamejenih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NSDV), ali
- da je nova naloga samo tisto obvezno opravilo, ki povzroča nove, še ne predvidene stroške oz. odhodke, ki so nastali operaterju izključno zaradi predpisane nove naloge, ki je operater prej ni izvajal, in ne zgolj zaradi novega ali spremenjenega opravila znotraj obstoječe naloge.
V obravnavani procesni situaciji je podlaga, ki je utemeljevala pravni interes revidentke, odpadla. Zahtevek iz hipotekarne tožbe (katero je tožnica želela zaznamovati v zemljiški knjigi) je namreč pravnomočno zavrnjen. Zaradi neobstoja predmeta zaznambe tudi morebitna ugoditev reviziji v ničemer ne bi vplivala na revidentkin pravni položaj.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nedovoljena revizija - motenje posesti - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v prvem odstavku 384. člena določa, da lahko stranke vložijo revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Pravnomočen sklep o ustavitvi postopka sicer je sklep, s katerim je postopek končan, a ZPP v četrtem odstavku navedenega člena določa, da zoper sklep, izdan v pravdi zaradi motenja posesti, revizije ni.
Če zakon določa, da revizije ni, je sodišče ne more dopustiti (drugi odstavek 367. člena ZPP).
ZNP-1 člen 11, 11/6. ZMZPP člen 2, 2/1, 11, 16, 48, 48/3, 78.
razglasitev pogrešanca za mrtvega - splošna krajevna pristojnost - izključna pristojnost slovenskega sodišča - lega nepremičnine - določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču
Sodišče Republike Slovenije je izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je imel stalno prebivališče (78. člen ZMZPP). Ker po zbranih podatkih predlagateljice v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP), je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1, kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da se tam nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešani vpisan kot lastnik. Poleg tega je pred Okrajnim sodiščem v Tolminu ta nepravdna zadeva tudi že odprta.
Pritožba zoper stroškovne sklepe v upravnem sporu ni dovoljena.
Pravni pouk sam po sebi pravice do pravnega sredstva ne zagotavlja, saj gre pravica do pritožbe upravičencu na podlagi samega zakona. Če na podlagi zakona (v konkretnem primeru na podlagi ZUS-1) pritožba ni dovoljena, sodišče nižje stopnje z napačnim pravnim poukom stranki ne more dati pravice do pritožbe. S tem bi ji namreč priznalo več pravic, kot ji gredo po zakonu.
predlog za dopustitev revizije - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pravnomočno končan postopek - zavrnitev zahteve za obnovo postopka - obnovitveni razlogi - izvedensko mnenje iz drugega postopka - zavrnitev predloga
Ali se drugi odstavek 50. člena Akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 28/15 in 22/16) razlaga tako, da je za ugotovitev izračuna skupne višine nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NNSDV) pri presoji „nove naloge“, ki je bila operaterju določena z zakonom ali drugim predpisom in jo je moral operater začeti izvajati znotraj zadevnega regulativnega obdobja, bistveno:
- da je nova naloga vsako obvezno opravilo, ki povzroča nove, še nepredvidene stroške in odhodke, ki so nastali operaterju zaradi vsakega predpisanega obveznega opravila, ki se mu operater ne more izogniti, četudi gre za opravilo znotraj že obstoječe naloge, za katere so stroški priznani v okviru zamejenih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NSDV), ali
- da je nova naloga samo tisto obvezno opravilo, ki povzroča nove, še ne predvidene stroške oziroma odhodke, ki so nastali operaterju izključno zaradi predpisane nove naloge, ki je operater prej ni izvajal, in ne zgolj zaradi novega ali spremenjenega opravila znotraj obstoječe naloge.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZVEtL člen 44, 44/3, 44/4.
predlog za dopustitev revizije - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - dokazovanje z izvedencem - predpravdno izvedensko mnenje - zahteva za dopolnitev izvedenskega mnenja - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:
- ali sta sodišči zagrešili absolutno bistveno kršitev procesnih pravil s tem, ko nista obravnavali strokovnih navedb drugega nasprotnega udeleženca, vsebovanih v izven postopka pridobljenem izvedenskem mnenju A. A. in njegovih pripomb zoper mnenje izvedenke urbanistične stroke B. B. in
- ali sodišči pravilno uporabili materialno pravo pri presoji pravnih posledic Odločbe Občine Ljubljana – Bežigrad št. 465-226/72 z dne 9. 5. 1973 in sodne poravnave z dne 4. 4. 1074.
ZPP člen 367a, 367b, 367b/4. ZUVRAS člen 17, 17/1.
predlog za dopustitev revizije - finančna pomoč - nakup nepremičnin - zavrženje predloga - okoliščine, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja
Sestavni del predloga za dopustitev revizije je navedba okoliščin, ki kažejo, da odgovor na predlagano pravno vprašanje ni pomemben le z vidika predlagateljevega interesa v konkretni zadevi, ampak je potreben zaradi koristi pravnega reda kot celote. V skladu z dosedanjimi stališči Vrhovnega sodišča se utemeljitev pomembnosti zahteva za vsako vprašanje posebej in ne zadošča le povzemanje določbe 367. a člena ZPP.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju - podlaga pravnega posla (kavza, causa) - aleatornost - tveganje kot del pogodbene podlage - načelo enakovrednosti dajatev - smrt preživljanca - negotovo dejstvo - obseg obveznosti - zavrnitev revizije
Smrt preživljanke je resda nastopila hitro, le šest dni po sklenitvi pogodbe. A je za preživljanko ob sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju še obstajalo medicinsko utemeljeno upanje. Prvina negotovost glede obsega preživljavkinih obveznosti zato ob sklenitvi pogodbe ni bila povsem izključena.
ZPP člen 112, 112/1, 112/10, 367b, 367b/1, 367b/2, 377.
pravočasnost predloga za dopustitev revizije - vložitev predloga pri nepristojnem sodišču - vloga, vložena po odvetniku - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije mora stranka vložiti v 30 dneh po vročitvi sodbe sodišča druge stopnje (prvi odstavek 367.b člena ZPP) pri Vrhovnem sodišču (drugi odstavek istega člena). Predlog, ki je vloga, vezana na rok, je pravočasen, če je v roku izročen pristojnemu sodišču (prvi odstavek 112. člena ZPP). Če je vloga, ki ni tožba, vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila vložena pravočasno, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. oziroma tretjega odstavka 87. člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika (deseti odstavek 112. člena ZPP). To pomeni, da se v primeru, ko vlogo za stranko vlaga odvetnik, ta lahko šteje za pravočasno le, če je njeno vložitev pri nepristojnem sodišču mogoče šteti za očitno pomoto.
delegacija pristojnosti - drugi tehtni razlogi - objektivna nepristranskost sodišča - razlogi za izločitev sodnika - zavrnitev predloga
Navedba, da je bila tožnica pred upokojitvijo zaposlena na Okrajnem sodišču v Kopru in da občasno še vedno zahaja v prostore tega sodišča, ne pomeni tehtnega razloga za prenos pristojnosti. O pritožbi zoper sodbo bo odločalo Višje sodišču v Kopru in ne Okrajno sodišče v Kopru.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00070646
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZNP-1 člen 93. DZ člen 196.
predlog za dopustitev revizije - nepravdni postopek - določitev preživnine - prekoračitev zahtevka - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča druge stopnje, da je prvostopenjsko sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek (oz. pravilno predlog) s tem, ko je preživnino določilo od vložitve predloga dalje.