brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - pravna oseba - gospodarska družba - enakost pred zakonom - enako varstvo pravic
Glede na določbe 10. člena ZBPP je toženka pravilno ugotovila, da taka gospodarska družba, kot je tožnica (d.o.o.), ni upravičena do BPP. Po presoji sodišča očitek o protiustavnosti 10. člena ZBPP ni utemeljen. Pravna oseba se ne more primerjati s fizično osebo, ker gre za povsem drugačne vrste subjektov, zato ne gre za kršitev enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave. Prav tako pa 10. člen ZBPP tudi ni v nasprotju z 22. in 23. členom Ustave, saj ima tožnica povsem enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem in drugimi državnimi organi in povsem enak dostop do sodišča kot drugi subjekti, ki so po svoji statusni obliki enaki tožnici. Tudi za ostale take pravne osebe namreč velja, da jim pravica do BPP ne pripada, to pa še ne pomeni, da nimajo varstva pravic pred sodišči in drugimi organi.
ZTuj-2 člen 10. Zakonik o schengenskih mejah člen 5.
tujec - zavrnitev vstopa v Republiko Slovenijo - prepoved vstopa v schengenskem informacijskem sistemu
Tožniku, ki je državljan tretje države, je bil utemeljeno preprečen vstop v Republiko Slovenijo. Oba upravna organa sta namreč pravilno ugotovila, da je Švica zanj v schengenskem informacijskem sistemu razpisala ukrep prepovedi vstopa. Niti 5. člen Zakonika o schengenskih mejah niti ZTuj-2 ne določata, da bi moral biti tujec obveščen o tem, da je zoper njega razpisan ukrep, ampak za prepoved vstopa zadostuje že to, da je tak ukrep razpisan.
mednarodna zaščita - redni postopek - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - vložitev prošnje zaradi preprečitve oziroma odložitve prisilne odstranitve iz države - preganjanje - verodostojnost prosilca - kršitev pravil postopka - prosilec iz Irana
V pospešenem postopku lahko pristojni organ prošnjo za mednarodno zaščito kot očitno neutemeljeno zavrne med drugim, če je očitno, da prosilec ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito, kot jih določata 26. in 28. člen ZMZ, ali če je prosilec vložil prošnjo samo zato, da bi odložil ali onemogočil odstranitev iz države.
Toženka določbe 6. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ ni uporabila pravilno, saj je ni uporabila restriktivno v smislu jasne jezikovne razlage. To določbo bi namreč smela uporabiti samo, če bi ugotovila, da je tožnik vložil prošnjo z edinim namenom, da bi odložil prisilno odstranitev. Tožnik pa je prošnjo vložil (tudi) zato, ker je menil, da je v izvorni državi preganjan s strani tajne policije. Dejstvo, da je samovoljno zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil, je sicer okoliščina, ki jo je treba upoštevati v celoviti dokazni oceni tožnikove verodostojnosti, vendar jo je v konkretnem primeru tožnik ustrezno in prepričljivo pojasnil.
Kriterij iz 3. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ „če je iz prošnje prosilca očitno, da mu v njegovi izvorni državi ne grozi preganjanje“ je izpolnjen samo takrat, ko prosilec za azil zatrjuje take dejanske okoliščine, ki v nobenem primeru ne morejo pomeniti preganjanja, ter v primeru, ko bi sicer navedbe prosilca lahko pomenile preganjanje, vendar je na podlagi dejstev in okoliščin iz pete do osme alineje 23. člena ZMZ (npr. dokazov, uradnih podatkov ali druge dokumentacije, s katero razpolaga pristojni organ, ter splošnih informacij o izvorni državi) očitno, to je na prvi pogled jasno, da v konkretnem primeru ne more iti za preganjanje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - interes pravičnosti
Sodišče se strinja s stališčem tožene stranke, da obramba v kazenskem postopku ni obvezna in da je v skladu s pravili in načeli mednarodnega prava treba gledati na interes pravičnosti, na katerega pojem se na abstraktni ravni opira tretji odstavek 24. člena ZBPP. Tako se v okviru presoje pravičnosti za dodelitev BPP presoja osebnost obdolženca, teža kaznivega dejanja, obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in tudi konkretne okoliščine, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel obdolženec zagovornika. V konkretnem primeru ne gre za pravno in dejansko zapleten postopek, zato ni v interesu pravičnosti, da se prosilcu samo zato dodeli pomoč zagovornika.
Vloga za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave je bila zavrnjena z odločbo Agencije RS za okolje, navedena odločitev pa je tudi že postala pravnomočna. Upoštevaje določbo tretjega odstavka 172. člena ZVO-1 je torej prvostopenjski organ imel podlago za izrek inšpekcijskega ukrepa prepovedi odlaganja vseh vrst odpadkov na odlagališču do morebitne pridobitve predpisanega okoljevarstvenega dovoljenja.
javni razpis - razlaga razpisnih pogojev - odločanje v ponovnem postopku - odstop upravnega organa od pravnega stališča sodišča - razlogi za odstop od stališča sodišča - načelo zakonitosti - obrazložitev odločbe
Golo sklicevanje upravnega organa v ponovljenem postopku na načelo zakonitosti, ki ga Vrhovno sodišče v svojih judikatih primeroma navaja, pri čemer pa tožena stranka konkretno ne pojasni, v čem bi bilo to načelo z razlago sodišča kršeno, ne zadošča za utemeljitev odstopa od pravnega stališča sodišča. Razlagalne metode predpisov so namreč v pravu dopustne in tudi potrebne za pravilno razlago vsebine pravnih norm, torej so del izvajanja načela zakonitosti.
Ker je treba pravne naslednike istega denacionalizacijskega upravičenca šteti za enotne sospornike, procesna dejanja enega od njih - umik tožbe ter sklenitev sporazuma - učinkujejo tudi za ostale pravne naslednike tega denacionalizacijskega upravičenca. Ob upoštevanju obeh temeljnih načel ZDen (načelo o popravi krivic in načelo, da se s popravljanjem krivic ne smejo delati nove krivice), je po presoji sodišča treba odškodnino, izplačano enemu pravnemu nasledniku denacionalizacijskega upravičenca, šteti kot znesek, izplačan z namenom poprave krivic na podlagi ZDen.
Tožnica je potrošnikom v primeru zamude zaračunavala stroške opomina v znesku, ki je presegal višino zamudnih obresti, torej nesorazmerno visoko nadomestilo. Inšpektor je tako pravilno ugotovil obstoj nepoštenega pogodbenega pogoja iz 12. alinee 24. člena ZVPot, ki v škodo potrošnika povzroči znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank.
izvršitev inšpekcijskega ukrepa - ničnost izvršilnega naslova - pravna posledica ničnosti - na neobstoječem izvršilnem naslovu temelječ sklep o izvršbi
Odločba prvostopenjskega organa z dne 20. 5. 2013 o odreditvi obveznega opazovanja psa po ugrizu človeka, ki predstavlja dejansko podlago za izdajo izpodbijanega sklepa, je bila predmet sodne presoje v zadevi naslovnega sodišča pod opr. št. II U 454/2013. Sodišče jo je razglasilo za nično. Dejanska podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa je tako postala nična odločba. Če se odločba odpravi ali izreče za nično, se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale. Pravne posledice ničnosti učinkujejo ex tunc.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - dolžnikov dolžnik - pogodba o asignaciji
V konkretnem primeru je tožbo vložil tožnik, ki je dolžnikov dolžnik davčne zavezanke. Ker davčna zavezanka svojega dolga ni pravočasno poravnala, je davčni organ izdal sklep o davčni izvršbi na denarno terjatev dolžnikovega dolžnika in ga vročil dolžnikovemu dolžniku. Davčni organ je v sklepu o davčni izvršbi na denarno terjatev tožnika dolžnico terjal za neporavnane obveznosti, in določil način izvršbe z rubežem dolžničinih terjatev. Pogodbe, ki jih je priložil tožnik, pogodbe o asignaciji, so datirane na kasnejši datum, kot je datum izpodbijanega sklepa, zato jih prvostopenjski organ ni upošteval. Ravnanje prvostopenjskega organa je bilo tako pravilno in zakonito, saj je upošteval vsa plačila ter asignacije, ki so nastale do dne izdaje sklepa o davčni izvršbi, kasneje datiranih asignacij pa ni upošteval.
ZJF člen 106h, 206h/4. Javni razpis za spodbujanje raziskovalno-razvojnih projektov na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo v letih od 2013 do 2015 - RRPO 2013 člen točka 4.1., 9.2.
Iz določb javnega razpisa in vsebine razpisne dokumentacije zadosti jasno izhaja, da je namen javnega razpisa, da se projekt, ki naj bi bil sofinanciran, izvede s točno določenimi zaposlenimi - to je s tistimi, ki jih je prijavitelj moral v vlogi vnaprej natančno navesti ter tudi opredeliti njihov prispevek k projektu. Ti zaposleni so morali imeti ob oddaji vloge najmanj takšno stopnjo izobrazbe, kot jo zahtevajo razpisni pogoji. Na takšen način se namreč posredno že v fazi preizkusa izpolnjevanja razpisnih pogojev preverja kvaliteta projektov, ki utegnejo biti v kasnejši fazi ocenjevanja vlog izbrani za sofinanciranje.
inšpekcijski ukrep - izvršitev inšpekcijskega ukrepa - sklep o dovolitvi izvršbe - izpodbijanje izvršilnega naslova
Zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku je dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo. Z njo pa ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje.
ZV-1 člen 37, 37/1, 37/1-7, 38, 38/3, 175, 175/1, 175/1-9.
inšpekcijski postopek - vode - gradnja na priobalnem zemljišču - obrambi države namenjeni objekti
Kljub temu, da meja vodnega zemljišča ni določena, je jasno, da je tožnica s postavitvijo ovire – ograje na vodnem zemljišču - preprečila prost prehod ob vodnem dobru, kar je v nasprotju z določbo tretjega odstavka 38. člena ZV-1.
ZDIJZ člen 2, 4, 6, 6/1, 6/1-11. ZUP člen 196. ZUS-1 člen 20, 20/1, 20/3.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - notranje delovanje oziroma dejavnost organa - motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa - varnost informacijskega sistema - mnenje izvedenca - upravni spor - dolžnost pravočasnega navajanja dejstev oziroma predlaganja dokazov
Omejitev ustavne pravice do dostopa do informacij javnega značaja je treba v primeru konflikta z interesom državnega organa razlagati ozko, vendar ne tako ozko, da legitimen interes državnega organa povsem zvodeni. Zato je treba v obzir vzeti vse okoliščine primera in upoštevati, da ima posredovanje dokumenta kot informacije javnega značaja za posledico, da ga lahko zahteva katerakoli oseba, v primeru najmanj treh zahtev pa ga je organ tudi dolžan posredovati v svetovni splet. Ko se, kot v obravnavanem primeru, zatrjuje, da bo razkritje dokumenta o shemi podatkovne baze ogrozilo varnost informacijskega sistema, ki je ključen za poslovanje in s tem delovanje ne le ministrstva, ampak tudi ostalih uporabnikov sistema, od ministrstva ni mogoče zahtevati zagotovila, da bo dejansko prišlo do vdora v informacijski sistem in vseh zatrjevanih negativnih posledic. Z dokaznim standardom onkraj dvoma mora biti izkazana stvarna, resnična grožnja varnosti informacijskega sistema.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 34, 37.
odpis davčnega dolga - pogoji za odpis - premoženje zavezanca
Odpis dolga se lahko uporabi le v skrajnih primerih in se tolmači zelo restriktivno. Pri tem se zahteva kumulativno izpolnjevanje dohodkovnega in premoženjskega kriterija.
ZDPN-2 člen 3, 16, 16/1, 16/2. OZ člen 334. ZZK-1 člen 98.
davek na promet nepremičnin - nastanek davčne obveznosti - pogoji za vračilo davka - prodajna pogodba - nemožnost izpolnitve pogodbe - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine
Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve predstavlja po določbah Zakona o zemljiški knjigi oviro za dovolitev naslednjih vpisov proti lastniku, tudi vknjižbe lastninske pravice, ne predstavlja pa absolutne nemožnosti njene izvedbe. Zato je ni mogoče šteti za okoliščino, zaradi katere pogodb o prenosu nepremičnin ni mogoče izpolniti. S smrtjo dolžnika pa po določbah 334. člena OZ preneha obveznost samo, če je nastala glede na osebne lastnosti katere od pogodbenih strank. To pa v konkretnem primeru pomeni, da zaradi izbrisa družbe C. d.o.o. obveznost iz sklenjenih prodajnih pogodb ni prenehala in da zato tudi izbris družbe kot tak še ne pomeni (objektivne) nemožnosti izpolnitve.
ZBPP člen 24. ZFPPIPP člen 232, 232/2, 233, 233/5, 233/6.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - stečajni postopek
Predlagatelj je po ZFPPIPP oproščen založitve predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, če je dolžnik (šesti odstavek 233. člena ZFPPIPP). Glede na to tožnici, če bo kot (insolventni) dolžnik vložila predlog za začetek stečajnega postopka, predujma ne bo treba založiti, ne da bi jo pri tem doletele pravne posledice, ki sicer sledijo neplačilu predujma, to je zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka (peti odstavek 233. člena ZFPPIPP). Zato s sporno odločitvijo o odklonitvi BPP tožnici v obliki oprostitve plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka ni bilo nedopustno poseženo v njen pravni položaj.
DDV - davek od dohodkov pravnih oseb - opravljanje poslov financiranja - fiktivna posojila - prelaganje davčnega bremena na offshore družbo
V obravnavani zadevi je sporno, ali je davčni organ pravilno opredelil naravo poslovanja tožnika in opredelil sodelovanje tožnika z družbo A. kot fiktivno. Iz dejanskega stanja izhaja, da je tožnik dejansko sam opravljal posle financiranja oz. dajanja kreditov fizičnim osebam. Sodišče se strinja z oceno davčnega organa, da je pri transakcijah šlo za fiktivna posojila iz TRR družbe A. na TRR tožnika in obratno za fiktivna vračila vloženih denarnih sredstev iz TRR tožnika na TRR družbe A.. Na takšen način je tožnik z gibanjem denarnih sredstev prelagal davčno breme na offshore družbo in tako prikrival dejanski pravni posel.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - hipoteka - vrednost premoženja
Vknjižene hipoteke na nepremičnini ni mogoče šteti kot tiste okoliščine, ki bi nepremično izključevala iz obsega ugotavljanja premoženjskega stanja prosilca za brezplačno pravno pomoč. Takšnega dejstva vknjižene hipoteke kot izključitveno okoliščino namreč ne določa 27. člen Zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Za odločitev je bistveno to, da je tožnik solastnik premoženja v vrednosti, ki jo navaja tožena stranka, katere tožnik niti ne prereka, zato pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči niso podani.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - dobiček iz kapitala - skupno premoženje zakoncev
Za odločitev v postopku davčne odmere je bistveno to, kdo je dejansko financiral ugotovljeno vrednost premoženja. Tožnik dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da je tudi njegova partnerka sodelovala pri financiranju prijavljenega premoženja oziroma porabe sredstev, ki povečuje davčno osnovo, ni predložil.