ZJF člen 106h, 206h/4. Javni razpis za spodbujanje raziskovalno-razvojnih projektov na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo v letih od 2013 do 2015 - RRPO 2013 člen točka 4.1., 9.2.
Iz določb javnega razpisa in vsebine razpisne dokumentacije zadosti jasno izhaja, da je namen javnega razpisa, da se projekt, ki naj bi bil sofinanciran, izvede s točno določenimi zaposlenimi - to je s tistimi, ki jih je prijavitelj moral v vlogi vnaprej natančno navesti ter tudi opredeliti njihov prispevek k projektu. Ti zaposleni so morali imeti ob oddaji vloge najmanj takšno stopnjo izobrazbe, kot jo zahtevajo razpisni pogoji. Na takšen način se namreč posredno že v fazi preizkusa izpolnjevanja razpisnih pogojev preverja kvaliteta projektov, ki utegnejo biti v kasnejši fazi ocenjevanja vlog izbrani za sofinanciranje.
javni razpis - razlaga razpisnih pogojev - odločanje v ponovnem postopku - odstop upravnega organa od pravnega stališča sodišča - razlogi za odstop od stališča sodišča - načelo zakonitosti - obrazložitev odločbe
Golo sklicevanje upravnega organa v ponovljenem postopku na načelo zakonitosti, ki ga Vrhovno sodišče v svojih judikatih primeroma navaja, pri čemer pa tožena stranka konkretno ne pojasni, v čem bi bilo to načelo z razlago sodišča kršeno, ne zadošča za utemeljitev odstopa od pravnega stališča sodišča. Razlagalne metode predpisov so namreč v pravu dopustne in tudi potrebne za pravilno razlago vsebine pravnih norm, torej so del izvajanja načela zakonitosti.
zdravnik - specialist intenzivne medicine - vloga za priznanje naziva specialist za intenzivno nego - prepozno vložena vloga
ZZdrS-E v 36. členu določa, da se določbe 18. a člena smiselno uporabljajo tudi za pridobitev specialističnega naziva in licence za področja novih specializacij, sprejetih med 1. januarjem 2000 in dnevom uveljavitve tega zakona. Zahtevo za pridobitev specialističnega naziva in licence je treba vložiti v treh letih od uveljavitve tega zakona. Specializacija iz intenzivne medicine je bila sprejeta 22. 6. 2006, uporabljati se je začela 1. 9. 2006, kar pomeni, da gre v obravnavanem primeru nedvomno za primer, ki ga ureja citirana določba 36. člena ZZdrS-E. To pa pomeni, da bi morala tožnica svojo vlogo za priznanje naziva specialista za intenzivno medicino na podlagi dela vložiti najkasneje do 25. 6. 2011, česar pa ni storila, kar pa pomeni, da je drugostopni organ zato imel podlago za zaključek, da je tožnica vlogo vložila prepozno in jo je mogel zavreči.
ZDIJZ člen 2, 4, 6, 6/1, 6/1-11. ZUP člen 196. ZUS-1 člen 20, 20/1, 20/3.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - notranje delovanje oziroma dejavnost organa - motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa - varnost informacijskega sistema - mnenje izvedenca - upravni spor - dolžnost pravočasnega navajanja dejstev oziroma predlaganja dokazov
Omejitev ustavne pravice do dostopa do informacij javnega značaja je treba v primeru konflikta z interesom državnega organa razlagati ozko, vendar ne tako ozko, da legitimen interes državnega organa povsem zvodeni. Zato je treba v obzir vzeti vse okoliščine primera in upoštevati, da ima posredovanje dokumenta kot informacije javnega značaja za posledico, da ga lahko zahteva katerakoli oseba, v primeru najmanj treh zahtev pa ga je organ tudi dolžan posredovati v svetovni splet. Ko se, kot v obravnavanem primeru, zatrjuje, da bo razkritje dokumenta o shemi podatkovne baze ogrozilo varnost informacijskega sistema, ki je ključen za poslovanje in s tem delovanje ne le ministrstva, ampak tudi ostalih uporabnikov sistema, od ministrstva ni mogoče zahtevati zagotovila, da bo dejansko prišlo do vdora v informacijski sistem in vseh zatrjevanih negativnih posledic. Z dokaznim standardom onkraj dvoma mora biti izkazana stvarna, resnična grožnja varnosti informacijskega sistema.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - dolžnikov dolžnik - pogodba o asignaciji
V konkretnem primeru je tožbo vložil tožnik, ki je dolžnikov dolžnik davčne zavezanke. Ker davčna zavezanka svojega dolga ni pravočasno poravnala, je davčni organ izdal sklep o davčni izvršbi na denarno terjatev dolžnikovega dolžnika in ga vročil dolžnikovemu dolžniku. Davčni organ je v sklepu o davčni izvršbi na denarno terjatev tožnika dolžnico terjal za neporavnane obveznosti, in določil način izvršbe z rubežem dolžničinih terjatev. Pogodbe, ki jih je priložil tožnik, pogodbe o asignaciji, so datirane na kasnejši datum, kot je datum izpodbijanega sklepa, zato jih prvostopenjski organ ni upošteval. Ravnanje prvostopenjskega organa je bilo tako pravilno in zakonito, saj je upošteval vsa plačila ter asignacije, ki so nastale do dne izdaje sklepa o davčni izvršbi, kasneje datiranih asignacij pa ni upošteval.
Iz izpodbijanega sklepa in spisovnih podatkov je razvidno, da je bilo o vrnitvi zadružnega premoženja že odločeno s sklepom, ki je postal pravnomočen. Upravni organ je zato pravilno uporabil določbo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, saj je v postopku pravilno ugotovil obstoj pogoja za zavrženje tožnikovega zahtevka, to je, da je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno.
nelegalna gradnja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odstranitev objekta
Odstranitev nedovoljene gradnje pomeni le izvršitev naloženega inšpekcijskega ukrepa, kar pa na obveznost plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora nima nobenega vpliva.
mednarodna zaščita - redni postopek - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - vložitev prošnje zaradi preprečitve oziroma odložitve prisilne odstranitve iz države - preganjanje - verodostojnost prosilca - kršitev pravil postopka - prosilec iz Irana
V pospešenem postopku lahko pristojni organ prošnjo za mednarodno zaščito kot očitno neutemeljeno zavrne med drugim, če je očitno, da prosilec ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito, kot jih določata 26. in 28. člen ZMZ, ali če je prosilec vložil prošnjo samo zato, da bi odložil ali onemogočil odstranitev iz države.
Toženka določbe 6. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ ni uporabila pravilno, saj je ni uporabila restriktivno v smislu jasne jezikovne razlage. To določbo bi namreč smela uporabiti samo, če bi ugotovila, da je tožnik vložil prošnjo z edinim namenom, da bi odložil prisilno odstranitev. Tožnik pa je prošnjo vložil (tudi) zato, ker je menil, da je v izvorni državi preganjan s strani tajne policije. Dejstvo, da je samovoljno zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil, je sicer okoliščina, ki jo je treba upoštevati v celoviti dokazni oceni tožnikove verodostojnosti, vendar jo je v konkretnem primeru tožnik ustrezno in prepričljivo pojasnil.
Kriterij iz 3. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ „če je iz prošnje prosilca očitno, da mu v njegovi izvorni državi ne grozi preganjanje“ je izpolnjen samo takrat, ko prosilec za azil zatrjuje take dejanske okoliščine, ki v nobenem primeru ne morejo pomeniti preganjanja, ter v primeru, ko bi sicer navedbe prosilca lahko pomenile preganjanje, vendar je na podlagi dejstev in okoliščin iz pete do osme alineje 23. člena ZMZ (npr. dokazov, uradnih podatkov ali druge dokumentacije, s katero razpolaga pristojni organ, ter splošnih informacij o izvorni državi) očitno, to je na prvi pogled jasno, da v konkretnem primeru ne more iti za preganjanje.
dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - pogoji za izdajo dovoljenja - odvzem dovoljenja
Odločitev o odvzemu dovoljenja tožniku za opravljanje funkcije upravitelja je pravnomočna. Zato je pravilna odločitev ministra, da se zahteva tožnika za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja zavrne.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javna cesta - javna korist
ZJC-B ureja pogoje za razlastitev, postopek, v katerem se ugotavlja izpolnjenost zakonskih pogojev, kakor tudi pravico do odškodnine, ki se ugotavlja v skladu s splošnimi določbami ZUreP-1 o razlastitvi. S tem pa je zadoščeno ustavnopravnim vidikom varstva lastninske pravice na nepremičninah.
Javna korist je v primeru razlastitve po 19. členu ZJC-B izkazana, če po nepremičnini, po kateri poteka obstoječa javna cesta, poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC.
Ker je treba pravne naslednike istega denacionalizacijskega upravičenca šteti za enotne sospornike, procesna dejanja enega od njih - umik tožbe ter sklenitev sporazuma - učinkujejo tudi za ostale pravne naslednike tega denacionalizacijskega upravičenca. Ob upoštevanju obeh temeljnih načel ZDen (načelo o popravi krivic in načelo, da se s popravljanjem krivic ne smejo delati nove krivice), je po presoji sodišča treba odškodnino, izplačano enemu pravnemu nasledniku denacionalizacijskega upravičenca, šteti kot znesek, izplačan z namenom poprave krivic na podlagi ZDen.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila - nezazidan stavbno zemljišče - komunalna opremljenost
Po določbi četrtega odstavka 218.b člena ZGO-1 se šteje, da je nezazidano stavbno zemljišče komunalno opremljeno že, če obstaja zgolj možnost priklopa na javno komunalno omrežje. Takšno stališče je zavzeto tudi v upravno sodni praksi, izhaja pa tudi iz odločbe Ustavnega sodišča RS.
ZV-1 člen 37, 37/1, 37/1-7, 38, 38/3, 175, 175/1, 175/1-9.
inšpekcijski postopek - vode - gradnja na priobalnem zemljišču - obrambi države namenjeni objekti
Kljub temu, da meja vodnega zemljišča ni določena, je jasno, da je tožnica s postavitvijo ovire – ograje na vodnem zemljišču - preprečila prost prehod ob vodnem dobru, kar je v nasprotju z določbo tretjega odstavka 38. člena ZV-1.
Vloga za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave je bila zavrnjena z odločbo Agencije RS za okolje, navedena odločitev pa je tudi že postala pravnomočna. Upoštevaje določbo tretjega odstavka 172. člena ZVO-1 je torej prvostopenjski organ imel podlago za izrek inšpekcijskega ukrepa prepovedi odlaganja vseh vrst odpadkov na odlagališču do morebitne pridobitve predpisanega okoljevarstvenega dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - interes pravičnosti
Sodišče se strinja s stališčem tožene stranke, da obramba v kazenskem postopku ni obvezna in da je v skladu s pravili in načeli mednarodnega prava treba gledati na interes pravičnosti, na katerega pojem se na abstraktni ravni opira tretji odstavek 24. člena ZBPP. Tako se v okviru presoje pravičnosti za dodelitev BPP presoja osebnost obdolženca, teža kaznivega dejanja, obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in tudi konkretne okoliščine, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel obdolženec zagovornika. V konkretnem primeru ne gre za pravno in dejansko zapleten postopek, zato ni v interesu pravičnosti, da se prosilcu samo zato dodeli pomoč zagovornika.
Tožnica mora izkazati, v čem se kaže izguba gospodarskega pomena za njeno lastninsko pravico na novo nastalih nepremičninah. Za utemeljevanje izgube gospodarskega pomena tako ne zadošča zgolj navedba o po tožničinem mnenju oteženi prodaji teh zemljišč zaradi lege, površine ter spremembe rabe prostora.
DDV - davek od dohodkov pravnih oseb - opravljanje poslov financiranja - fiktivna posojila - prelaganje davčnega bremena na offshore družbo
V obravnavani zadevi je sporno, ali je davčni organ pravilno opredelil naravo poslovanja tožnika in opredelil sodelovanje tožnika z družbo A. kot fiktivno. Iz dejanskega stanja izhaja, da je tožnik dejansko sam opravljal posle financiranja oz. dajanja kreditov fizičnim osebam. Sodišče se strinja z oceno davčnega organa, da je pri transakcijah šlo za fiktivna posojila iz TRR družbe A. na TRR tožnika in obratno za fiktivna vračila vloženih denarnih sredstev iz TRR tožnika na TRR družbe A.. Na takšen način je tožnik z gibanjem denarnih sredstev prelagal davčno breme na offshore družbo in tako prikrival dejanski pravni posel.
ZUJIK člen 114-120. ZJSKD člen 4, 15, 15/3. ZUP člen 233.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - kulturni programi - za odločanje pristojen organ
Okoliščina, da so drugi prijavitelji prejeli več točk oziroma bili bolje ocenjeni in da so zato v večji meri uspeli na razpisu, za dvom v enako obravnavanje ne zadostuje. Presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev v upravnem sporu je glede materialno-pravnih in procesnih vprašanj stroga. Pri strokovno tehničnih vprašanjih je zadržana v tem smislu, da se sodišče ne sme spuščati v presojo, ali gre za bolj ali manj upravičeno oz. primerno odločitev.
Med Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) in toženo stranko je bila sklenjena pogodba o financiranju javnega sklada v letu 2013, v sklop katere spadajo tudi sredstva za obravnavani Javni poziv. Glede na Splošne pogoje poslovanja JSKD je v primeru dodeljevanja sredstev lokalnih skupnosti možna pritožba na pristojno lokalno skupnost. Zato je tožnikovo pritožbo pravilno obravnavala tožena stranka. Takšen način odločanja je ob upoštevanju vsega navedenega tudi skladen z 233. členom ZUP.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Po presoji sodišča je premoženje prosilca in s tem njegov finančni položaj pomanjkljivo ugotovljen. Iz listin v upravnem spisu ne izhaja tožnikova preživninska obveznost v znesku 100 EUR za posamezno hči, glede na to, da ti zneski niso navedeni kot odtegljaji na njegovi plačilni listin, niti ne izhajajo iz drugih dokaznih listin v spisu. Poleg tega pa obstaja dvom o tožnikovem slabem finančnem stanju, glede na to, da je razpolagal z velikimi vsotami denarja, ker toži zaradi vračila kar 37.520 EUR. Posledično to pomeni, da socialno-ekonomsko stanje prosilca, zlasti glede nepremičnin, ni dovolj razčiščeno in s tem v zvezi odločitev nima razlogov o odločilnih dejstev, ki so pomembna za presojo dodelitve brezplačne pravne pomoči.
ZTro člen 30, 30/1, 30/1-5. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida člen 18.
vračilo okoljske dajatve - zahtevek za vračilo okoljske dajatve - pravica do vračila okoljske dajatve - zavrnitev zahtevka
Med strankama je sporno, ali je prvostopenjski organ pravilno in zakonito zavrnil tožnikov zahtevek za vračilo okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida. Subjekti in primeri, v katerih pripada pravica do vračila okoljske dajatve zaradi izgorevanja goriva, so taksativno navedeni v 18. členu Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida. Glede na dejstvo, da gre za ugodnost, torej za vračilo, je potrebno takšno določbo razlagati ozko.