brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - višina nagrade - vrednost spornega predmeta
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, kakšno vrednost je organ za BPP upošteval kot vrednost spornega predmeta, zato tudi ni mogoč preizkus pravilne uporabe odvetniške tarife.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - predlog za obnovo postopka
Predlagana obnova postopka, v katerem je bila izdana odločba z dne 23. 11. 2011, na izvrševanje katere se nanaša izpodbijani sklep, ne vpliva na zakonitost izpodbijanega sklepa, saj predlog sam po sebi še ne zadrži izvršitve odločbe, glede katere se predlaga obnova.
ZBPP člen 46, 48, 48/1. ZUP člen 9, 9/1, 237, 237/2, 237/2-3.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - sodna poravnava - obročno vračilo - načelo zaslišanja stranke
Upravičenec do BPP je glavni zavezanec za vračilo stroškov, če je sklenil sodno poravnavo, v kateri se je odpovedal povrnitvi stroškov sodnega postopka in s tem preprečil vstop države v njegov (upnikov) položaj.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - izvršba s prisilitvijo - sprememba načina izvršitve obveznosti
Dejstvo, da je bil z izpodbijanim sklepom določen drugačen način izvršitve odrejene obveznosti (s prisilitvijo), kot je bil zagrožen z odločbo z dne 22. 6. 2009 (po drugih osebah), na odločitev ne vpliva, saj je šlo pri navedbi načina izvršbe v odločbi z dne 22. 6. 2009 zgolj za opozorilo na postopek izvršbe, naveden pa je bil edini način izvršbe, ki ga je v času izdaje odločbe predvideval ZGO-1. Ne pomeni pa to odločitve o pravici, obveznosti in pravni koristi tožnika, ki bi postala pravnomočna, kot zmotno meni tožnik.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zahteva za varstvo zakonitosti
O zahtevi za varstvo zakonitosti odloča Vrhovno sodišče, tako da gre brez dvoma za sodni postopek v smislu določb ZBPP. Vendar lahko po prvem odstavku 385. člena ZPP zahtevo za varstvo zakonitosti vloži (le) državno tožilstvo, iz drugih zakonskih določb, ki urejajo to izredno pravno sredstvo (členi 385 do 391 ZPP), pa ne izhaja, da bi pravdne stranke v zvezi z njegovo vložitvijo imele kakršnekoli pravice.
V zvezi z navedbami o pričetih postopkih za spremembo namenske rabe zemljišča in za pridobitev gradbenega dovoljenja sodišče pojasnjuje, da morebitno naknadno pridobljeno gradbeno dovoljenje sicer ne more vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, vendar pa ga bosta tožnika lahko uveljavljala v morebitnem postopku prisilne izvršitve te odločbe.
uporabno dovoljenje - pogoji za izdajo uporabnega dovoljenja - skladnost gradnje z gradbenim dovoljenjem
Sodišče se sicer strinja z razlogi upravnega organa druge stopnje, s katerimi utemeljuje, zakaj gre pri predmetni dozidavi objekta za novo stavbo. Nima pa izpodbijana odločba razlogov, ali ne bi zahteva po izvedbi gradnje v skladu z določbami pravilnika pripeljala do tega, da bi se od tožnika zahtevalo nekaj, kar gradbeno dovoljenje ne določa oziroma je celo v izrecnem nasprotju z njim, kar ves čas postopka zatrjuje tožnik.
ZUP člen 260, 260/9, 268, 268/1, 270, 270/1. ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-6.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - obnovitveni razlog - možnost udeležbe v postopku - služnostni upravičenec - obseg dovoljene obnove
Odločitev prvostopenjskega organa o zavrnitvi zahteve za obnovo postopka, ki temelji na razlogih, ki niso bili obnovitveni razlog, pomeni nezakoniti poseg v pravnomočno odločbo.
Gradnja mulde na zemljiščih, ki so v investitorjevi lasti, pomeni izvrševanje njegovih lastninskih upravičenj, ki pa so v konkretnem primeru omejene z načinom in obsegom izvrševanja služnosti predlagateljev obnove postopka. Zato je treba presoditi, ali sporna mulda za služnostna upravičenca dejansko predstavlja tako obremenitev, da gre za bistveno oteženo izvrševanje te služnosti.
Na legalnost gradnje ne vpliva sklep o ustaviti inšpekcijskega postopka, ker se ta sklep ne nanaša na postopek zaradi prizidka, ki je predmet izpodbijane odločbe.
ZDen člen 44, 44/1. ZUS-1 člen 1, 2, 2/2, 17, 17/5. Uredba o izdaji obveznic in izvrševanje odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad člen 11, 11/1, 11/2, 12, 12/1, 17.
upravni spor - pasivna legitimacija - odškodnina - obveznice Slovenskega odškodninskega sklada - teoretična vrednost obveznic
Ob upoštevanju določbe 1. člena in petega odstavka 17. člena ZUS-1 je podana pasivna legitimacija toženke. Z izpodbijanim obvestilom je bilo tako lahko poseženo v pravice oziroma pravne koristi tožnika, kar pomeni, da ima pravni interes za izpodbijanje le-tega.
Določbo 11. člena Uredbe o izdaji obveznic in izvrševanje odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad je treba razlagati tako, kot jo razlaga toženka, in sicer da je teoretična vrednost obveznic, s katero se deli višina odškodnine in izračuna število obveznic, vedno 51,13 EUR.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - komunalna oprema - možnost priključitve na javno komunalno omrežje
Možnost izvedbe priključkov na javna omrežja pomeni dejansko možnost njihove izvedbe, zato dejstvo, da bi morali priključki potekati preko zemljišča, ki ni v tožnikovi lasti, še ne pomeni, da te možnosti ni.
Navedba upravljavca elektroenergetskega omrežja, da zemljišča niso komunalno opremljena v smislu 72. člena ZPNačrt, lahko pomeni, da v enoti urejanja, v kateri ležijo obravnavana zemljišča, ni zgrajena in predana v upravljanje komunalna oprema, kar po vsebini zatrjuje tudi tožnik.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3. ZUS-1 člen 68. Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje, širjenje in zatiranje stekline – Rabies (Lyssa) člen 6.
Ker izpodbijani inšpekcijski ukrep ne vsebuje roka, v okviru katerega je treba zagotoviti obvezno opazovanje psa, je sodišče izpodbijani akt izreklo za ničnega, saj ga ni mogoče izvršiti.
Iz izpodbijanega sklepa in spisovnih podatkov je razvidno, da je bilo o vrnitvi zadružnega premoženja že odločeno s sklepom, ki je postal pravnomočen. Upravni organ je zato pravilno uporabil določbo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, saj je v postopku pravilno ugotovil obstoj pogoja za zavrženje tožnikovega zahtevka, to je, da je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno.
nelegalna gradnja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odstranitev objekta
Odstranitev nedovoljene gradnje pomeni le izvršitev naloženega inšpekcijskega ukrepa, kar pa na obveznost plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora nima nobenega vpliva.
ZSS člen 29, 29/1, 29/1-2. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
napredovanje državnega tožilca - ocena tožilske službe - mnenje državnotožilskega sveta - obrazložitev odločbe
V izpodbijanem sklepu je DTS navedel le razloge za svojo odločitev, ni pa navedel razlogov, zaradi katerih ni sledil mnenju poročevalca, niti pojasnil, zakaj ni upošteval vseh podatkov, na katerih je temeljil poročevalčev pregled in tudi ne vseh podatkov, ki izhajajo iz ocene vodje SDT in iz pisnih pojasnil vodje Posebnega oddelka. Ker pravočasnost postopanja pri delu ni edino dejstvo, ki se po 2. točki prvega odstavka 29. člena ZSS upošteva pri ugotavljanju merila delovne uspešnosti, v izpodbijanem sklepu navedeni razlogi ne zadoščajo niti za ugotovitev, da tožnica ne izpolnjuje merila o delovni uspešnosti.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javna cesta - javna korist
ZJC-B ureja pogoje za razlastitev, postopek, v katerem se ugotavlja izpolnjenost zakonskih pogojev, kakor tudi pravico do odškodnine, ki se ugotavlja v skladu s splošnimi določbami ZUreP-1 o razlastitvi. S tem pa je zadoščeno ustavnopravnim vidikom varstva lastninske pravice na nepremičninah.
Javna korist je v primeru razlastitve po 19. členu ZJC-B izkazana, če po nepremičnini, po kateri poteka obstoječa javna cesta, poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila - nezazidan stavbno zemljišče - komunalna opremljenost
Po določbi četrtega odstavka 218.b člena ZGO-1 se šteje, da je nezazidano stavbno zemljišče komunalno opremljeno že, če obstaja zgolj možnost priklopa na javno komunalno omrežje. Takšno stališče je zavzeto tudi v upravno sodni praksi, izhaja pa tudi iz odločbe Ustavnega sodišča RS.
javni uslužbencec - zdravniška služba - priznanje specialističnega naziva - nova specializacija - pogoji za priznanje naziva - rok za vložitev vloge za priznanje naziva - poseg v pridobljene pravice
Določbe 18.a člena ZZdrS-E ter Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacije zdravnikov urejajo situacije, ki bodo nastale po uveljavitvi sprememb Zakona o zdravniški službi, medtem ko je določba 36. člena prehodne narave, ker ureja priznavanje specializacij na podlagi dela za čas pred uveljavitvijo ZZdrS-E.
Uporaba določbe 36. člena ZZdrS-E ne pomeni posega v pridobljene pravice. Legitimna pravica zakonodajalca namreč je, da pravna razmerja, ki jih na novo uvede z zakonom, tudi uredi za nazaj in pri tem uveljavljanje pravic veže na določen rok po sprejetju zakona.
dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - pogoji za izdajo dovoljenja - odvzem dovoljenja
Odločitev o odvzemu dovoljenja tožniku za opravljanje funkcije upravitelja je pravnomočna. Zato je pravilna odločitev ministra, da se zahteva tožnika za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja zavrne.
zdravnik - specialist intenzivne medicine - vloga za priznanje naziva specialist za intenzivno nego - prepozno vložena vloga
ZZdrS-E v 36. členu določa, da se določbe 18. a člena smiselno uporabljajo tudi za pridobitev specialističnega naziva in licence za področja novih specializacij, sprejetih med 1. januarjem 2000 in dnevom uveljavitve tega zakona. Zahtevo za pridobitev specialističnega naziva in licence je treba vložiti v treh letih od uveljavitve tega zakona. Specializacija iz intenzivne medicine je bila sprejeta 22. 6. 2006, uporabljati se je začela 1. 9. 2006, kar pomeni, da gre v obravnavanem primeru nedvomno za primer, ki ga ureja citirana določba 36. člena ZZdrS-E. To pa pomeni, da bi morala tožnica svojo vlogo za priznanje naziva specialista za intenzivno medicino na podlagi dela vložiti najkasneje do 25. 6. 2011, česar pa ni storila, kar pa pomeni, da je drugostopni organ zato imel podlago za zaključek, da je tožnica vlogo vložila prepozno in jo je mogel zavreči.