ZBPP člen 1, 7. ZP-1 člen 59, 59/1, 60, 60/2, 61, 61/1, 63, 63/2, 63/5, 63/7.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zahteva za sodno varstvo
Kolikor organ v okviru predhodnega preizkusa zahteve za sodno varstvo po določbah 63. člena ZP-1 sam o zahtevi za sodno varstvo ne odloči, jo odstopi oziroma posreduje v odločitev pristojnemu sodišču. To pomeni, da bo pristojno sodišče odločalo o zahtevi za sodno varstvo, kakršno je vlagatelj vložil pri pristojnem prekrškovnem organu. Torej vlagatelj zahteve za sodno varstvo, katere vsebina je predpisana v prvem odstavku 61. člena ZP-1, ne bo dopolnjeval oziroma imel možnosti ponovno vložiti, kar zmotno navaja organ za BPP v izpodbijani odločbi. Glede na navedeno ter ob tem, da je za odločanje o zahtevi za sodno varstvo pristojno odločati sodišče prve stopnje, ki je pristojno za odločanje o prekršku po določbah rednega sodnega postopka (drugi odstavek 60. člena ZP-1), je organ za BPP v obravnavani zadevi napačno uporabil materialno pravo (1. in 7. člen ZBPP ter relevantne določbe ZP-1). Tožnik je namreč s predmetno prošnjo za BPP prosil za dodelitev BPP za pravno zastopanje in svetovanje v sodnem postopku.
Tožnica se je v upravnem izvršilnem postopku zaradi izvršitve denacionalizacijske odločbe, vodenem na podlagi 290. člena ZUP, mogla sklicevati na zastaranje po 356. členu OZ, ki določa za judikatne terjatve 10-letni zastaralni rok. Da je od nastopa izvršljivosti denacionalizacijske odločbe do vložitve predloga za dovolitev izvršbe preteklo več kot deset let, pa niti ni sporno. Zato je izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe, ker organ pri njegovi izdaji ugovarjane okoliščine zastaranja ni upošteval, nezakonit ter ga je sodišče na podlagi prvega odstavka 65. člena ZUS-1 odpravilo ter ker ni našlo ovir po 7. členu ZUS-1 v okviru tožbenega predloga samo odločilo, da se predlagana izvršba delne denacionalizacijske odločbe, kolikor se nanaša na B.B. kot upravičenca do denacionalizacije, ne dovoli.
dohodnina - dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - sporazum o ugotovitvi in delitvi skupnega premoženja - delitev kapitala iz skupnega premoženja - čas pridobitve nepremičnine
Delitev skupnega premoženja v naravi in v skladu z deleži (zakoncev) na skupnem premoženju ne predstavlja odsvojitve kapitala, kot ga opredeljuje 94. člen Zakona o dohodnini. Drugačnega stališča tudi ne narekuje 101. člen istega zakona. Kadar je zavezanec kapital pridobil kot ena od oseb, ki imajo na njem skupno lastnino, in se tak kapital pozneje razdeli, se po določbi četrtega odstavka 101. člena za čas pridobitve kapitala, ki mu pripade na podlagi delitve, šteje čas, ko je kapital pridobil v skupno lastnino. Razdelitev kapitala, ki je bil pridobljen kot skupna lastnina torej ne vpliva na čas pridobitve, če zavezanec ob razdelitvi prejme kapital v obsegu, ki ustreza pripadajočemu deležu na skupnem premoženju.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - obvestilo - pravni interes - zavrženje tožbe
V obravnavanem primeru izpodbojna tožba ni primerno sodno varstvo, ki bi lahko učinkovito zaščitilo pravice in pravne interese tožnice, saj je bilo že vzpostavljeno stanje, katerega tožnica želi doseči z odpravo izpodbijanega sklepa, kar pomeni, da njegova odprava ne bi imela (več) želenega učinka.
Vsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora za to izkazati pravni interes.
prodaja premoženja v postopku davčne izvršbe - zarubljene nepremičnine - prodaja z zbiranjem ponudb - javna dražba - zapisnik o javni dražbi - obvestilo o neizbiri - pritožba zoper obvestilo
V predmetni zadevi gre za prodajo z zbiranjem ponudb, ki jo ureja 201. člen ZDavP-2. Prvostopenjski organ je postopal v skladu z omenjeno določbo in tožnico obvestil o izidu zbiranja ponudb z izpodbijanim sklepom. Iz 201. člena ZDavP-2 ne izhaja, da bi zoper omenjeno obvestilo oziroma v konkretni zadevi izdani sklep bilo mogoče vložiti pritožbo. Drugostopenjski organ se pri tem sklicuje na 198. člen ZDavP-2, ki ureja postopek javne dražbe, in iz katerega izhaja, da je možen le ugovor, ki se vloži v treh dneh po objavi zapisnika na oglasni deski, vendar le, če je bil ugovor pisno napovedan pooblaščeni osebi davčnega organa v roku ene ure po končani dražbi. Kljub temu, da se v davčnem postopku sicer subsidiarno uporabljajo pravila ZUP, ob upoštevanju omenjenih specialnih določb ZDavP-2, ki se uporabljajo v konkretni zadevi, tožnica zoper obvestilo o neizbiri nima pravice do pritožbe.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - neposredna raba morja - naravno kopališče - na priobalnem zemljišču zgrajeni objekti - vstopnina za kopanje v morju
Glede na zakonsko ureditev je bil sporni inšpekcijski ukrep tožnici lahko izrečen, ker je bilo v postopku pravilno ugotovljeno, da objekti v sklopu „Naravnega kopališča A.“ ne štejejo za objekte iz 5. oziroma 7. točke prvega odstavka 37. člena ZV-1 in da tožnica ni zgradila objekta, potrebnega za izvajanje dejavnosti kopališč (v smislu tretjega odstavka 125. člena ZV-1).
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 203. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 365.
V obravnavani zadevi je sporno, ali so bile tožniku kot glavnemu zavezancu na podlagi 4. alineje tretjega odstavka 203. člena CZS utemeljeno obračunane uvozne dajatve za blago, prijavljeno po v tej zadevi obravnavani tranzitni deklaraciji zaradi ugotovitve, da blago ni bilo predano namembnem uradu v Avstriji. Gre za vprašanje, ali gre za nezakonito odstranitev blaga, zavezanega uvoznim dajatvam izpod carinskega nadzora. Iz dejanskega stanja izhaja, da je bilo z navedeno tranzitno deklaracijo za zunanji skupnostni tranzit prijavljeno različno blago (razna oblačila), ki je bilo napoteno na namembni carinski urad Freilager, Dunaj, Avstrija, z rokom predaje najkasneje 14. 8. 2008. Iz ugotovitev dejanskega stanja izhaja, da tranzitni postopek ni bil pravilno zaključen, ker blago ni bilo predloženo namembnemu carinskemu uradu v Avstriji, ampak je šlo v Italijo direktno iz Kopra.
ZUreP-1 člen 92, 92/2, 93, 93/1, 100, 100/1, 110, 110/7. EZ člen 59. SPZ člen 223, 226. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-10.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - neprava stvarna služnost - javna korist - objekt gospodarske javne infrastrukture - vzdrževalna dela - gradbeni namen - nov objekt
Predvidena nameravana dela ne pomenijo zgolj dodatno obremenitev lastninske pravice (razširitev služnosti) na obstoječem daljnovodu oziroma njegovo posodobitev, temveč uresničitev gradbenega namena – gradnjo objekta iz 1. točke prvega odstavka 93. člena ZUreP-1 (gospodarska javna infrastruktura). Pri služnosti v javno korist v skladu s 110. členom ZUreP-1 gre za služnosti, ki so po svoji vsebini stvarne služnosti oziroma so posebna oblika nepravih stvarnih služnosti, urejenih v 226. členu SPZ. Tudi v primeru neprave stvarne služnosti bi bilo razumeti, da ta preneha, kolikor je gradbeni objekt, ki je bil podlaga za ustanovitev služnosti v javno korist, odstranjen. Obstoječi daljnovod bo v obravnavanem primeru odstranjen, zato je šteti, da bo postavljen nov objekt. V obravnavani zadevi bi moral zato organ presoditi ali je izkazana javna korist za izgradnjo objekta – daljnovoda po predlagani trasi, v smislu določbe drugega odstavka 92. člena in 93. člena ZUreP-1 kot izhaja iz 100. člena ZUreP-1. Tožnik ima prav, da javna korist ni bila presojena ob upoštevanju teh zakonskih določil.
ZDavP-2 člen 4, 5, 6, 68, 68/1, 68/1-2, 68/1-3, 68/2, 76, 76/5. ZDoh člen 4, 41, 41/1, 49. ZDDPO člen 8.
dohodek iz dejavnosti - ocena davčne osnove - ocena prihodkov - ocena odhodkov - odprava odločbe
Če je v konkretnem primeru jasno, da davčni zavezanec ocenjenih prihodkov z dejavnostjo, ki jo opravlja, ne more ustvariti brez s temi prihodki povezanimi odhodki, je treba upoštevati načelo davčnega postopka, zlasti načelo zakonitosti, materialne resnice in sorazmernosti (4., 5. in 6. člen ZDavP-2) ter oceno davčne osnove opraviti tako za prihodke kot tudi za odhodke.
davek na dediščine in darila - neodplačni prenos lastništva nepremičnine - pravni naslednik zapustnika - vsebina pogodbe
Pogodbo o uskladitvi dejanskega stanja z zemljiškoknjižnim stanjem je potrebno razlagati ne zgolj na podlagi tega, kar je v njej zapisano, pač pa na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja, ki je tako, da je šele z omenjeno pogodbo izkazano, da je prišlo do zemljiškoknjižnega prenosa lastništva. To pomeni, da je zaradi slednjega nastopila tudi davčna obveznost po Zakonu o davku na dediščine in darila za tožnico kot dedinjo po pokojnem obdarjencu.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - vrnitev napotnice - rok za vrnitev napotnice - zaključek storitve brezplačne pravne pomoči
V primeru, ko je BPP dodeljena za zastopanje pred sodiščem na določeni stopnji, storitev šteje za opravljeno, ko je izvajalcu BPP vročena sodna odločba, ki jo je izdalo navedeno sodišče, zato je organ za BPP mogel šteti, da je osemdnevni rok iz petega odstavka 40. člena ZBPP tekel od vročitve sodbe tožnici, izdane v zadevi Okrožnega sodišča Novo mesto IV P 78/2013 z dne 28. 5. 2013. Navedena sodba je bila po podatkih spisa in izpodbijanega sklepa tožnici vročena 4. 6. 2013 in te ugotovitve tožnica ne prereka. Ob taki ugotovitvi pa je organ za BPP pravilno zaključil, da se je rok iztekel 12. 6. 2013 ter da je po izteku tega roka vrnjena napotnica prepozna.
Organ plačila storitev BPP tožnici ni mogel priznati; rok za vračilo napotnice je namreč materialni prekluzivni ter po njegovem izteku pravica do plačila storitev izvajalcu BPP preneha, ne glede na to, da ta lahko opraviči, da je bila storitev opravljena.
denacionalizacija - odškodnina za podržavljeno premoženje - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - materialni prekluzivni rok
60 - dnevni rok iz določbe 26. člena ZDen-B je materialni prekluzivni rok; to pa pomeni, da materialna pravica iz 26. člena ZDen (do odškodnine iz naslova zmanjšanja vrednosti podržavljene nepremičnine) po izteku tega roka preneha ter je ni več mogoče uveljavljati. Zakonsko besedilo določbe 26. člena ZDen-B namreč ne daje podlage za razlago, da naj bi se določba ne nanašala na vse denacionalizacijske postopke v teku (v katerih še ni bilo pravnomočno odločeno) ter da naj bi bili posamični primeri, kot npr. primer stranke z interesom, glede na posebne okoliščine primera, izvzeti.
ZDavP-2 člen 173, 174, 174/2. ZIZ člen 62, 62/2. ZUS-1 člen 20, 20/3.
davčna izvršba - izvršba na dolžnikovo denarno terjatev - ugovor dolžnikovega dolžnika - tožbena novota
Tožnica bi z ugovori lahko uspela le, če bi za svoje trditve predložila ustrezne dokaze, da davčnemu dolžniku ni dolžna, da je dolg pogojen ali da dolg še ni dospel v plačilo, v smislu drugega odstavka 174. člena ZDavP-2, česar pa ni storila.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do dodelitve brezplačne pravne pomoči - pravna oseba - pravica pravne osebe do brezplačne pravne pomoči
Pravne osebe imajo pravico do brezplačne pravne pomoči le v primeru iz šestega odstavka 223. člena ZFPPIPP, če pravna oseba nima sredstev za založitev predujma za kritje začetnih stroškov (lastnega) stečajnega postopka, in to v obliki oprostitve plačila predujma za kritje teh stroškov. Z ozirom na taksativno naštete upravičence do brezplačne pravne pomoči, pa zakonskih določb ni mogoče širiti na osebe, ki v 10. členu ZBPP niso zajete.
odmera davka v posebnih primerih - prijava premoženja - ocena davčne osnove - obračun obresti
Obračun obresti je pravilen. V smislu dospelosti v plačilo sledi vrsti oziroma naravi dohodka, ki se kot (drug) dohodek vključuje v osnovo za odmero dohodnine. Davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 se res odmeri s posebno odločbo, vendar to še ne pomeni, da gre za poseben davek, ki ne sodi v dohodnino. Gre le za odmero davka v posebnem primeru in s tem za poseben način davčne odmere, ki pa v ostalem na (drugačno) opredelitev dohodka in njegovo obdavčitev ne vpliva.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 29, 29/1, 30, 37, 38. Dokument : ULOOO8582.
dohodnina - odpis davčnega dolga - podlaga za odpis dolga
Odpis oziroma delni odpis davčnega dolga davčnega zavezanca iz naslova dohodnine je možen, v kolikor davčni zavezanec izpolnjuje pogoje iz 101. in naslednjih določil ZDavP-2 ter Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku.
mednarodna zaščita - neobravnavanje prošnje za mednarodno zaščito zaradi predaje prosilca drugi državi - odložitev izvršitve sklepa - upravni spor - začasna odredba - učinkovito sodno varstvo
Izpodbijani sklep, s katerim je toženka odločila, da ne bo obravnavala prošenj tožnikov za mednarodno zaščito, ker bodo predani Republiki Madžarski kot državi članici, odgovorni za obravnavanje prošenj, je že postal izvršljiv. Če bi bil izvršen še pred odločitvijo sodišča o glavni stvari, bi to pomenilo, da vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja ne bi bila več mogoča, ker se zadeva ne bi mogla reševati v Sloveniji, saj se tožniki tu ne bi več nahajali. Sodno varstvo v upravnem sporu na ta način ne bi več moglo biti učinkovito, s tem pa bi bila kršena pravica do sodnega varstva. Poleg tega po oceni sodišča odložitev izvršitve izpodbijanega sklepa tudi ne nasprotuje javni koristi.
Sodišče se ne strinja s toženko, da naj bi šlo, ker je bilo o vračanju tožnikov enkrat že odločeno, v obravnavani zadevi za identično zadevo. Takrat je bil namreč predmet presoje drug upravni akt, s sicer podobno, ne pa povsem enako vsebino.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - zavrnitev prošnje za pogojni odpust - prosti preudarek - odprt kazenski postopek
Tožnik tudi sam v tožbi navaja, da ima v teku še drugi kazenski postopek (v fazi pritožbenega postopka), zato je tožena stranka z izpodbijano odločbo pravilno odločila, da ne izpolnjuje pogojev za izrek pogojnega odpusta. Neutemeljen je namreč tožbeni ugovor, da tožena stranka tega dejstva ne bi smela upoštevati, ker naj bi bilo to v nasprotju z domnevo nedolžnosti iz 27. člena Ustave RS, saj se tožniku ne očita, da je kriv kaznivega dejanja, glede katerega postopek še teče, pač pa je bil odprt postopek uporabljen le kot kriterij za odločanje tožene stranke o tem, ali je mogoče utemeljeno pričakovati, da tožnik ne bo ponovil kaznivega dejanja.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - obnova inšpekcijskega postopka - nov dokaz - pravočasnost predloga
Nov dokaz v smislu 1. točke 260. člena ZUP je le tak dokaz, ki je obstajal že v času pred izdajo odločbe, v zvezi s katero je predlagana obnova postopka, kar v obravnavanem primeru pomeni, da je moral obstajati že pred 18. 5. 2010. Sklep, ki ga kot nov dokaz navaja tožnica, pa je bil izdan šele 19. 6. 2013.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - lokacijsko dovoljenje - ovire za legalizacijo objekta
Na odločitev v zadevi ne morejo vplivati navedbe o zamudi pri sprejemanju občinskih prostorskih aktov na podlagi ZPNačrt in o domnevni škodi, ki naj bi tožnikoma s tem nastajala. Omenjeno namreč ne spreminja dejstva, da sta gradila brez gradbenega dovoljenja, s tem pa pristala tudi na posledice nelegalne gradnje. Zato se sedaj ne moreta sklicevati na morebitne ovire, ki jima onemogočajo legalizacijo. Prav tako je nepomembno, za kako „hude“ posege v prostor gre, da naj bi šlo za gradnjo na območju razpršene gradnje in da so v preteklosti na tem mestu že stali podobni objekti (na mestu gospodarske lope lesena lopa, na mestu asfaltiranega parkirišča makadamsko utrjeno dvorišče). Prav tako je nepomembno sklicevanje na ohranjanje kmetijskih gospodarstev, saj morajo investitorji – neglede na namen – imeti gradbeno dovoljenje.