invalidnina - sprememba načina izplačila invalidnine - upravna zadeva
Sodišče iz upravnih spisov ne more ugotoviti ali je bila sestavni del odločitve upravnega organa v postopku priznanja statusa vojaškega invalida, tudi odločitev o načinu izvrševanje te odločbe, torej o načinu in datumih izplačil invalidnine. V takem primeru bi sprememba določbe 86. člena ZVojI, na podlagi določbe 230. člena ZUJF, dejansko pomenila, da se je spremenila odločitev, določena z izrekom odločbe, kar bi seveda zahtevalo novo, drugačno odločitev, sprejeto na podlagi spremenjene določbe 86. člena ZVojI.
Način in čas izplačila invalidnine je pravica, ki tožniku gre na podlagi priznanega statusa in sprememba načina izvrševanja te odločbe, ko zakon spreminja eno od okoliščin izvrševanja te pravice, še vedno izpolnjuje pogoje za opredelitev upravne zadeve v smislu 2. člena ZUP.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - nova dejstva in dokazi - rok za obnovo postopka - obnova postopka po uradni dolžnosti
Obnova postopka po uradni dolžnosti se uvede, če to zahteva javni interes. Zaradi navedenega v interesu stranke ni mogoče uradoma obnavljati postopka, saj ima stranka sama možnost varovati svoje pravice in pravne koristi v obnovi postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Tožena stranka je pravilno presodila, da tožnik, ki želi BPP za vložitev pritožbe zoper odločitev Okrajnega sodišča v Žalcu in Višjega sodišča v Celju, s svojo prošnjo ni izkazal verjetnosti izgleda za uspeh in jo je zato nerazumno sprožiti, kar posledično pomeni, da ni zakonske osnove za dodelitev BPP.
ZUP člen 214. Javni razpis za izbiro študentskih domov za študijsko leto 2013/2014 točka III.
študentski domovi - subvencija za bivanje študentov v študentskih domovih - pogoji za dodelitev subvencije - obrazložitev odločbe
Izpodbijani akt ne vsebuje obrazložitve glede tega, kakšni bi morali biti prostori, namenjeni študentom, da bi se lahko šteli za ustrezne. V obravnavani zadevi gre namreč za primer, ko merila za študentske domove niso določena v zakonu ali podzakonskem aktu, zato mora upravni organ zaradi varstva zakonitosti in enakega obravnavanja strank čim bolj natančno utemeljiti svojo odločitev o (ne)izpolnjevanju pogojev.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 do 2013 v letih 2010 do 2013 člen 14, 15, 15/12, 24, 24/3.
neposredna plačila v kmetijstvu - integrirano vinogradništvo - ukrep strmi vinogradi - pogoji za priznanje sredstev - naklon vinograda
Ker je za odločitev relevanten podatek o naklonu vinograda iz Registra kmetijskih gospodarstev, tožeča stranka le-tega ne more izpodbijati s predloženo odločbo upravne enote, ki je bila izdana ob vpisu sprememb v Register pridelovalcev grozdja in vina.
V obravnavani zadevi gre za ugotavljanje državljanstva po tretjem odstavku 63. člena ZDen kot pogoja za pridobitev upravičenja do denacionalizacije in je zato treba upoštevati poleg predpisov, ki urejajo državljanstvo, tudi določbe ZDen. Temeljno pravilo glede ugotavljanja državljanstva kot pogoja za pridobitev upravičenja do denacionalizacije je vsebovano v prvem odstavku 9. člena ZDen, ki določa, da so fizične osebe iz 3., 4. in 5. člena ZDen upravičenci, če so bili v času, ko jim je bilo premoženje podržavljeno, jugoslovanski državljani in jim je bilo po 9. 5. 1945 to državljanstvo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo. Časovni okvir, ki je pomemben za ugotovitev državljanstva je ureditev ZDrž FLRJ, ki določa v drugem odstavku 35. člena oviro za ugotovitev oziroma nadaljevanje jugoslovanskega državljanstva na dan 28. 8. 1945, če so podani trije (negativni) pogoji: življenje v tujini, nemška narodnost in nelojalno ravnanje med vojno ali pred vojno proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ. Na podlagi te določbe ZDrž FLRJ je bila odrečena pridobitev jugoslovanskega državljanstva povojne FLRJ tistim osebam nemške narodnosti, ki so se pregrešile zoper svoje državljanske dolžnosti, ker so s svojim ravnanjem izkazovale lojalnost nemškemu Reichu.
ZRTVS-1 člen 31. Pravilnik o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov ter o načinu plačevanja prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija člen 15.
RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - zavezanec za plačilo - odjava sprejemnika
Tožnikovega sporočila, poslanega po elektronski pošti, ni mogoče šteti za odjavo sprejemnika po 15. členu Pravilnika o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov ter o načinu plačevanja prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija.
sprememba vrste rabe zemljišča - obvestilo o evidentiranju sprememb vrste rabe - upravni akt
Tožnik s tožbo izpodbija obvestilo o evidentiranju sprememb vrste rabe v zemljiškem katastru, ki ga je na podlagi 160. člena ZEN izdala Geodetska uprava RS. S tem obvestilom je bil tožnik (le) obveščen o evidentiranju sprememb vrste rabe v zemljiškem katastru na način, ki ga določa specialni predpis, to je ZEN. Navedeno obvestilo pa ni upravna odločba oziroma upravni akt, ker se z njim ne odloča o pravicah ali obveznostih stranke. Zoper takšno obvestilo tudi ni mogoč upravni spor.
tujec - prvo dovoljenje za začasno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - odločanje po prostem preudarku
Upravni organ se v obrazložitvi svoje odločbe sicer ni izrecno skliceval na to, da mu je dano pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, vendar pa je po presoji sodišča iz njegove obrazložitve dovolj jasno razvidno, da je odločitev v mejah prostega preudarka in v skladu z namenom, za katerega mu je pooblastilo dano. Dovolj natančno je ugotovil dejansko stanje, svojo odločitev pa je obrazložil in argumentiral, zakaj zaključuje, da so podani razlogi iz 55. člena ZTuj-2 za zavrnitev tožnikove prošnje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Ker ima tožnik premoženje, ki presega vrednost 13.780,00 EUR, ob upoštevanju prvega odstavka 27. člena ZSVarPre ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, saj ima v lasti nepremičnino, v kateri ne živi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - nerazumnost zadeve - nadomestilo kazni zapora z delom v splošno korist - zamuda roka
V skladu z določilom 24. člena ZBPP se pri presoji upravičenosti do brezplačne pravne pomoči presojajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna. Glede tožnikove navedbe, da želi BPP za vložitev predloga za družbeno koristno delo, tožena stranka ugotavlja, da je tožnikova prošnja očitno nerazumna, saj je tožnik že zamudil rok za podajo predloga za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist.
ZMed člen 87, 87/2, 109, 109/2, 109/3, 157, 157/2. ZAvMS člen 50.
mediji - izvajanje programskih zahtev - strokovni nadzor nad izvajanjem programskih zahtev in omejitev - delež slovenskih avdisviznalnih del - pristojnost za nadzor nad izvajanjem obveznosti
Toženka ima za nadzor nad izvajanjem obveznosti, ki jih izdajateljem televizijskih programov še vedno nalaga ZMed, pooblastilo v 109. členu ZMed. Ta določba ZMed ni bila razveljavljena, temveč je zakonodajalec določil, da se preneha uporabljati za izdajatelje televizijskih programov oziroma za televizijske programe. V obravnavanem primeru gre za situacijo, ko zakonodajalec določbe ni razveljavil, temveč predpisal, da se v določenem delu več ne uporablja.
Toženka je upravičena nadzor opraviti tudi, če izdajatelj posnetkov ne hrani oziroma jih ji ne izroči. Ob tem je treba upoštevati, da obveznost hranjena in posredovanja posnetkov televizijskih program za izvajalce televizijskih programov ni bila razveljavljena oziroma ni prenehala.
DDV - odmera DDV - pravica do odbitka DDV - identifikacija za namene DDV
V zadevi je bistveno, da je bila pogodba realizirana, zato se sodišče ni spuščalo v presojo vprašanja, kdaj je bil sporni račun izdan in kdaj je bil vročen tožniku. Na drugačno odločitev v zadevi tudi ne more vplivati sklicevanje tožnika, da je bil šele 1. 12. 2008 identificiran za namene DDV. Ne glede na to, kdaj se je tožnik identificiral za namene DDV, je do poteka roka iz drugega odstavka 67. člena ZDDV-1 imel še dovolj časa za uveljavljanje pravice do odbitka DDV.
Organ za BPP je, ne glede na nesporno prejemanje denarne socialne pomoči tožnika, smel preverjati tožnikovo premoženjsko stanje. Določba drugega odstavka 12. člena ZBPP ne more imeti takšnega absolutnega učinka, da se v primerih, ko že iz same vloge prosilca za brezplačno pravno pomoč izhaja, da ima določeno premoženje, ne bi preverjalo njegovo premoženjsko stanje. Organ za BPP je zato smel ugotavljati tudi tožnikovo premoženjsko stanje in posledično tudi upoštevati ugotovitve o premoženju tožnika, ki jih je pridobil iz uradnih evidenc, tj. GURS in Zemljiške knjige.
Po oceni sodišča tožnik v tožbi podaja negativne vrednostne ocene dela sodnice, ki je kot organ za BPP odločala o njegovi prošnji. Takšne trditve so žaljive in skušajo jemati ugled sodstvu in naslovnemu sodišču (ter tudi državi). Prav varstvu zaupanja v sodstvo ter ugleda in avtoritete sodišča ter sodne veje oblasti pa je namenjeno varstvo po prvem odstavku 109. člena ZPP, zaradi česar je sodišče izreklo tožniku denarno kazen na podlagi tretjega odstavka 11. člena ZPP.
Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 222, 222/4, 224, 224/2.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javno povabilo - dopolnitev vloge - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Določbe četrtega odstavka 222. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije ter 9. in 10. točka prvega odstavka Javnega povabila k prijavi za sofinanciranje šolnin za zmanjšanje izobrazbenega primanjkljaja v šolskih letih 2007/2008 do 2012/2013 se nanašajo izključno na vlogo, ne pa tudi na njeno dopolnitev. Neustrezna dopolnitev vloge je v določbah drugega odstavka 224. člena Pravilnika in drugega odstavka 10. točke Javnega povabila sankcionirana z zavrženjem vloge, če vloga ni dopolnjena v skladu s pozivom za dopolnitev oziroma ni dopolnjena v roku za dopolnitev. V skladu s pozivom pa vloga ni dopolnjena le, če tudi po dopolnitvi ostaja nepopolna v smislu prvega odstavka 8. točke Javnega povabila.
ZDavP-2 člen 39, 68, 68/5, 76, 77, 135, 135/3. ZUP člen 87.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - nenapovedani dohodki - sklep o začetku postopka inšpekcijskega nadzora - fikcija vročitve - zastaranje
Tožniku je bil sklep pravilno vročen, zato se je pri njem (lahko) začel opravljati inšpekcijski nadzor z vročitvijo sklepa in ne na podlagi tretjega odstavka 135. člena ZDavP-2.
O prejemu kupnine in o razpolaganju z njo s strani tožnika ni dvoma. Z zadostno stopnjo verjetnosti je ugotovljena višina prejetega zneska in način razpolaganja z njim. Tožnik ne dokaže ne posojilnega razmerja z družbo D. d.o.o. in vračila denarja tej družbi, kot tudi ne obstoja tihe družbe oziroma tihega družbenika in dogovorov z njim o poplačilu dolga in o nakupu jahte.
dohodek iz dejavnosti - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - odpis davčnega dolga - pogoji za odpis davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga
Odloča se o vlogi tožnika, ki je bila vložena 9. 5. 2012 in dopolnjena 13. 7. 2012, odločeno pa 22. 3. 2013, torej že po tem, ko je stopila v veljavo sprememba 101. člena ZDavP-2, ki je zaostrila zakonske pogoje za odpis oziroma delni odpis davčnega dolga in po kateri se odpis davkov, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti ne more odobriti ne le osebam, ki opravljajo dejavnost, kot je veljalo do spremembe, temveč tudi osebam, ki so z dejavnostjo prenehale.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 203. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 859.
uvozne dajatve - pogoji za popolno oprostitev uvoznih dajatev - CEMT dovoljenje - opravljanje nedovoljenega prevoza v notranjem prometu skupnosti
Na podlagi točke c) prvega odstavka 558. člena Izvedbene uredbe se odobri popolna oprostitev uvoznih dajatev za cestna prevozna sredstva, kadar se v primeru komercialne uporabe uporabljajo izključno za prevoz, ki se začne ali konča zunaj carinskega območja Skupnosti. S tem, ko voznik predmetnega tovornega vozila s prikolico ni imel v vozilu ustreznih prevoznih listin, zlasti pa ne CEMT dovoljenja, gre v konkretnem primeru tudi po presoji sodišča za opravljanje nedovoljenega prevoza v notranjem prometu Skupnosti iz Italije v Nemčijo. Obveznosti, ki morajo biti izpolnjene za začasni uvoz s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev, niso bile izpolnjene. Imetnik dovoljenja za začasni uvoz s popolno oprostitvijo pa ni obvestil carinskih organov o okoliščinah glede dovolilnice CEMT, kot to narekuje drugi odstavek 87. člena CZS. V trenutku, ko obveznosti za popolno oprostitev niso bile več izpolnjene, je za tovorno vozilo nastala obveznost plačila carinskih dajatev.
tožba v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Izpodbojna tožba ni primerno sodno varstvo, ki bi lahko učinkovito zaščitila pravice in pravne interese tožnice, saj je bilo že vzpostavljeno stanje, katerega je tožnica želela doseči z odpravo izpodbijane odločbe, kar pomeni, da njena odprava ne bi imela (več) želenega učinka.
status zaščitene kmetije - pogoji za določitev statusa - tožbena novota
Pogoji, da se kmetija šteje za zaščiteno, so določeni v 2. členu ZDKG. Drugih pogojev za zaščiteno kmetijo ZDKG ne določa.
Navedbo, da sta nepremičnini v dolgoročnem planu javnega dobra ter da sta namenjeni za pokopališče, so tožniki prvič podali šele v pripravljalni vlogi, zato predstavlja nedopustno novoto, ki je sodišče ne more upoštevati, saj so imeli možnost to dejstvo navesti v postopku pred upravnim organom, pa tega niso storili, niti niso pojasnili, zakaj tega dejstva niso navedli že v postopku izdaje upravnega akta.
ZDKG v nobeni določbi izrecno ne zahteva, da bi prevzemnik kmetije moral le-to obdelovati sam s fizičnim delom, ampak je poudarek na gospodarjenju s kmetijo. Vprašanje dejanskega obdelovanja predmetne kmetije s fizičnim delom njenega prevzemnika ni pomembno za odločitev v postopku za določitev zaščitene kmetije.