ZDoh-2 člen 93, 93-2, 97, 97/1, 97/4, 98, 98/1, 98/4, 132, 152. ZGD-1 člen 506, 506/4.
dohodnina - dobiček iz kapitala - vrednost kapitala ob pridobitvi - FIFO metoda - družba z omejeno odgovornostjo - lastni poslovni delež družbe - prodaja poslovnega deleža
Za prikazovanje pravih relativnih razmerij med družbeniki v d.o.o., ki ima lastne poslovne deleže, je treba na novo izračunavati njihova razmerja, ki ustrezajo dejanskim koorporacijsko pravnim upravičenjem, tako upravljavskim kot premoženjskim. Vrednost celotnega kapitala družbe se vedno deli samo z zunanjimi deleži družbenikov. Vrednost kapitala ob pridobitvi bo zato s pravilno uporabo materialnega prava potrebno na novo oceniti.
brezplačna pravna pomoč - izjava o premoženjskem stanju - neresnični podatki - načelo zaslišanja stranke
Razlogi za neskladnost navedb z resničnim dejanskim stanjem so za odločitev (o odobritvi brezplačne pravne pomoči) nerelevantni. Po petem odstavku 20. člena ZBPP pristojni organ v primeru ugotovitve, da je prosilec v izjavi iz prvega odstavka tega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - združitev družine - upravni spor - pravni interes - zapustitev Republike Slovenije - zavrženje tožbe
Toženka je z izpodbijano dopolnilno odločbo zavrnila prošnjo tožnika, ki ima v RS od 16. 10. 2012 do 16. 10. 2015 priznan status subsidiarne zaščite, za združevanje družine, in sicer z mamo, državljanko Somalije. Sodišče ugotavlja, da tožnik v času odločanja o tožbi ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora, saj je z zapustitvijo Slovenije s konkludentnim ravnanjem pokazal, da nima (več) interesa za pravnomočno dokončanje postopka v RS in s tem tudi, da odločba, ki jo izpodbija s tožbo, očitno ne posega (več) v njegove pravice, ki jih je uveljavljal v prošnji za združitev družine. Zato je sodišče tožbo zavrglo.
dobiček iz kapitala - odsvojitev delnic - napačna uporaba materialnega prava - odprava odločbe po nadzorstveni pravici
Davčni organ prve stopnje je ravnal v nasprotju s 97. členom ZDoh-2, ko je davčno izgubo oziroma dobiček, dosežena z odsvojitvijo delnic v letu 2007, upošteval pri izračunu davčne osnove od dobička iz kapitala za leto 2008. Gre za kršitev materialnega prava, kar pa predstavlja po določbah 88. člena ZDavP-2 razlog za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici.
prošnja za dodelitev BPP - vsebina prošnje - nepopolna vloga
V izpodbijanem aktu toženka ne navaja, v katerem delu je tožnikova vloga – prošnja za dodelitev BPP nepopolna oziroma katerega pogoja za dodelitev BPP ne more ugotavljati zaradi pomanjkljivosti vloge. Glede na vsebino tožnikove vloge ta po presoji sodišča ni formalno nepopolna, zato je toženka ne bi smela kot takšne zavreči, temveč bi jo morala obravnavati po vsebini in odločiti o njeni utemeljenosti.
Čeprav je odločitev po drugem odstavku 28. člena ZBPP diskrecijske narave, mora biti v mejah pooblastila in skladna z namenom, za katerega je pooblastilo dano. Načelo ekonomičnosti, ki ga določba zasleduje, ne sme poseči v osnovni namen zakona, ki je v zagotavljanju pravice do sodnega varstva. Presoja o tem, ali je pravica do sodnega varstva v sporu, ki se nanaša na posebej občutljive medosebne odnose, stranki ustrezno zagotovljena tudi, če v postopku po vložitvi tožbe nastopa sama, je odvisna predvsem od vprašanja, ali je prava neuka zakonita zastopnica, glede na svojo izobrazbo, komunikacijske in druge sposobnosti ter izkušnje, sposobna učinkovito zavarovati njene pravice in interese.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - gospodarska družba
Tožnica je gospodarska družba (z omejeno odgovornostjo), kar pomeni, da ne sodi med pravne osebe, ki so po 10. členu ZBPP opredeljene kot upravičenke do BPP.
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 80, 81, 81/5, 86, 86/3, 87, 87/3. ZST-1 člen 1, 1/3.
zavrženje tožbe - sposobnost biti stranka v postopku - smrt tožeče stranke - predlog za odlog plačila sodne takse - zavrženje vloge
Smrt fizične osebe pred vložitvijo tožbe je takšna procesna ovira, ki je ni mogoče odpraviti in ki onemogoča meritorno odločanje v sporu. Gre za pomanjkanje procesne predpostavke sposobnosti biti stranka v postopku.
Predlog za odlog plačila sodne takse za predmetni postopek je treba zavreči ob smiselni uporabi petega odstavka 81. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 taksah, saj tudi ta predlog zadenejo ugotovljene pomanjkljivosti glede (ne)sposobnosti biti stranka v postopku.
turistična taksa - pavšalna turistična taksa - turistično območje - počitniška hiša oziroma počitniško stanovanje
Ob upoštevanju 24. člena ZSRT ter podatkov spisa (tožnik kot lastnik počitniške hiše oziroma počitniškega stanovanja v območju občine Piran, kar je izven njegovega stalnega prebivališča) je prvostopenjski organ mogel tožnika določiti kot zavezanca za plačilo turistične takse.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - načelo hitrosti postopka
BPP za sodni postopek, za katerega je tožnik zaprosil za pravno pomoč, a ki več ne teče, pač pa je pravnomočno končan, ni mogoče dodeliti. Take zadeve, v kateri je sodni postopek pravnomočno končan, v smislu prvega odstavka 24. člena ZBPP ni mogoče oceniti kot očitno nerazumne oziroma take, v kateri prosilec nima verjetnih izgledov za uspeh.
Prepozno odločanje o prošnji za BPP samo po sebi ni razlog za ugotovitev nezakonitosti take odločbe in za drugačno odločitev v zadevi. V sodnem postopku, ki je končan, namreč tožnik objektivno pravne pomoči (več) ne potrebuje. Tožnik pa je imel na voljo, da vloži prošnjo za pospešitev postopka in tožbo v upravnem sporu zaradi molka organa, s katerima bi deloval v smeri izposlovanja čimprejšnje izdaje odločbe o BPP, vendar niti ne zatrjuje, da bi katero od teh možnosti uporabil.
ZUJIK člen 119, 119/2, 119/3. ZUS-1 člen 20, 20/3.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - kulturni projekt - razpisni pogoji - tožbena novota
Sodišče tožbenih navedb, ki se nanašajo na vrednotenje določenih razpisnih kriterijev, ne more upoštevati, saj predstavljajo nedovoljeno tožbeno novoto.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - upravni spor - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnik je azilni dom samovoljno zapustil, še preden je po pooblaščencu vložil tožbo. Da bi se v azilni dom pozneje (do odločitve sodišča) vrnil, niti toženka niti tožnikov pooblaščenec, ki mu je sodišče posredovalo dopis toženke, nista sporočila. Sodišče tako ugotavlja, da tožnik ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora in je zato po pooblaščencu vloženo tožbo tožnika zavrglo.
predčasni odpust - pogoji za predčasni odpust - pravni interes za tožbo - že prestana kazen - zavrženje tožbe
Tožnik je bil po vložitvi tožbe zoper odločbo, s katero je bila njegova prošnja za predčasni odpust iz zapora zavrnjena, odpuščen iz zapora, zato ne izkazuje več pravnega interesa za rešitev zadeve. Glede na to je sodišče tožbo v tem upravnem sporu zavrglo.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje - izravnava razlik med zavarovalnicami - ponovno izračunavanje izravnave
Sodišče pritrjuje stališču toženke, da je naknadna izravnava zakonita, saj temelji na določbah 62.f člena ZZVZZ in izravnalni shemi, določeni v 62. členu tega zakona. Namen omenjenih določb (tako tudi Vrhovno sodišče v sklepu X Ips 29/2012 z dne 15. 5. 2013) je, da se dopolnilno zdravstveno zavarovanje izvaja po načelih medgeneracijske vzajemnosti in vzajemnosti med spoloma med vsemi zavarovanci dopolnilnega zavarovanja in da skupaj z obveznim zdravstvenim zavarovanjem predstavlja del socialne varnosti zavarovanih oseb po tem zakonu.
brezplačna pravna pomoč - ista upravna zadeva - zavrženje prošnje
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ za BPP že 1. 10. 2013 zavrnil prošnjo tožnika za
dodelitev
nujne in izjemne BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem v zvezi s tožbami zoper odločbe o zavrnitvi BPP. Gre za isto upravno zadevo, v kateri je bil glede na navedeno že voden postopek in je bila tožniku tako že izdana zavrnilna odločba.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - zavrnitev prošnje za pogojni odpust - kršitev hišnega reda
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka pravilno odločila, da tožničin mož ne izpolnjuje pogojev za izrek pogojnega odpusta, saj je kršil hišni red s tem, da je imel neprimeren in žaljiv odnos do pedagoginje ter s tem, ko je v bivalne prostore zavoda vnesel USB modem za mobilni internet.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - nezahtevni objekt - podporni zid
Ureditev, ki na nekem območju dopušča gradnjo zahtevnejših objektov, hkrati pa ne dopušča gradnje manj zahtevnih in nezahtevnih objektov, ne pomeni zatrjevane kršitve pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - varovano območje - naravna vrednota - letna kuhinja - kamp
V izpodbijani odločbi ni navedeno, za katero naravno vrednoto gre. Sodišče zato ne more preizkusiti tožbene trditve, da parc. št. 2275/10 oz. njen del, kjer je ograja, ne spada v tako (varovano) območje, s tem pa tudi ne, ali bi moral investitor za gradnjo pridobiti ustrezno soglasje.
Sodišče se strinja s tožnikom, da vpogled v PGD, v katerem je navedena površina objekta, za katerega se zahteva gradbeno dovoljenje, ni primeren dokaz za ugotavljanje velikosti objekta, ki v naravi že stoji. Investitor namreč lahko zahteva gradbeno dovoljenje tudi za večji ali manjši objekt, na podlagi izdanega gradbenega dovoljenja pa dejansko stanje uskladi s formalnim.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - inšpekcijski zavezanec
Gradbeni inšpektor je o dovoljenosti obravnavane gradnje in o tem, kdo je inšpekcijski zavezanec, izdal posamično upravno odločbo, ki je postala pravnomočna. Na to odločbo se v obrazložitvi svoje odločbe izrecno sklicuje, z njo pa je bil tožniku izrečen inšpekcijski ukrep kot lastniku nedovoljene gradnje. Predhodna vprašanja, ali je gradnja res nedovoljena, kdo je inšpekcijski zavezanec in na kakšni podlagi, so bila torej pravnomočno rešena s posamičnim aktom, ki ga je izdal pristojen organ.