ZBPP člen 1, 24, 24/1. ZKP člen 506. KZ-1 člen 61.
preklic pogojne obsodbe - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - postopek za preklic pogojne obsodbe - dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - obrazložitev odločbe
Če je razlog za zavrnitev prošnje za BPP neizpolnjevanje pogoja iz 1. oziroma 2. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, mora organ za BPP pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Iz navedenih razlogov mora izhajati tudi, zakaj je to nesorazmerje oziroma nasprotje očitno. V obravnavani zadevi toženka tega ni obrazložila. Njeno stališče bi lahko imelo določeno težo le, če bi s sklicevanjem na konkretne primere izkazal obstoj ustaljene sodne prakse o tem, da se obsojencem, ki iz razloga brezposelnosti v roku ne izpolnijo v pogojni obsodbi naloženega posebnega pogoja plačila obveznosti, pogojna obsodba vedno prekliče. Poleg tega je toženka sama ocenila, da bi izid zadeve lahko pomembno vplival na prosilčev osebni in socialnoekonomski položaj. Tožnik utemeljeno opozarja, da posameznikom tudi v postopkih, v katerih sodišče ugotavlja predvsem dejanske okoliščine, lahko koristi strokovna pomoč odvetnika. Da bi oseba lahko navedla vse pravno relevantne okoliščine, mora poznati pravo ali imeti strokovno pomoč. Zato je stališče toženke, da so odvetniki v postopkih potrebni le, kadar gre za reševanje pravnih vprašanj, napačno. To velja tudi v konkretnem primeru, za katerega ni predpisan enostaven pravni postopek (506. člen ZKP in 61. člen KZ-1).
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - predmet obdavčitve - podlaga za odmero davka - register nepremičnin - podatki registra nepremičnin - sprememba podatkov registra nepremičnin - dejansko stanje nepremičnin - vezanost organa na podatke registra nepremičnin
Ker tožnik v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe pravilnosti podatkov, kot jih je izkazoval register nepremičnin, ni ugovarjal, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je ob izdaji izpodbijane odločbe upošteval podatke, kot so na merodajni presečni datum izhajali iz registra nepremičnin.
ZDDD člen 3. Konvencija med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki na dohodek in premoženje člen 2, 23.
davek na dediščino in darila - predmet obdavčenja - prejem premoženja - pravni naslednik zapustnika - zavezanec za davek - dvojno obdavčevanje - izogibanje dvojnemu obdavčevanju
Predmet obdavčevanja je prejem premoženja in ne premoženje samo. Tožnik je kot pravni naslednik pok. A.A. vstopil v njen položaj in s tem pridobil premoženje. Ob tem je nanj prešla tudi obveznost zavezanca za plačilo davka.
ZDoh-2 člen 93, 93-2, 97, 97/1, 97/4, 98, 98/1, 98/4, 132, 152. ZGD-1 člen 506, 506/4.
dohodnina - dobiček iz kapitala - vrednost kapitala ob pridobitvi - FIFO metoda - družba z omejeno odgovornostjo - lastni poslovni delež družbe - prodaja poslovnega deleža
Za prikazovanje pravih relativnih razmerij med družbeniki v d.o.o., ki ima lastne poslovne deleže, je treba na novo izračunavati njihova razmerja, ki ustrezajo dejanskim koorporacijsko pravnim upravičenjem, tako upravljavskim kot premoženjskim. Vrednost celotnega kapitala družbe se vedno deli samo z zunanjimi deleži družbenikov. Vrednost kapitala ob pridobitvi bo zato s pravilno uporabo materialnega prava potrebno na novo oceniti.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - združitev družine - upravni spor - pravni interes - zapustitev Republike Slovenije - zavrženje tožbe
Toženka je z izpodbijano dopolnilno odločbo zavrnila prošnjo tožnika, ki ima v RS od 16. 10. 2012 do 16. 10. 2015 priznan status subsidiarne zaščite, za združevanje družine, in sicer z mamo, državljanko Somalije. Sodišče ugotavlja, da tožnik v času odločanja o tožbi ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora, saj je z zapustitvijo Slovenije s konkludentnim ravnanjem pokazal, da nima (več) interesa za pravnomočno dokončanje postopka v RS in s tem tudi, da odločba, ki jo izpodbija s tožbo, očitno ne posega (več) v njegove pravice, ki jih je uveljavljal v prošnji za združitev družine. Zato je sodišče tožbo zavrglo.
Čeprav je odločitev po drugem odstavku 28. člena ZBPP diskrecijske narave, mora biti v mejah pooblastila in skladna z namenom, za katerega je pooblastilo dano. Načelo ekonomičnosti, ki ga določba zasleduje, ne sme poseči v osnovni namen zakona, ki je v zagotavljanju pravice do sodnega varstva. Presoja o tem, ali je pravica do sodnega varstva v sporu, ki se nanaša na posebej občutljive medosebne odnose, stranki ustrezno zagotovljena tudi, če v postopku po vložitvi tožbe nastopa sama, je odvisna predvsem od vprašanja, ali je prava neuka zakonita zastopnica, glede na svojo izobrazbo, komunikacijske in druge sposobnosti ter izkušnje, sposobna učinkovito zavarovati njene pravice in interese.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča
Pri ugotavljanju dejanskega stalnega prebivališča je bistveno to, kje posameznik dejansko stalno prebiva, ni pa bistvena okoliščina, ali tam prebiva po svoji volji. Sprememba stalnega prebivališča in s tem izpodbijana odločba ne vplivata na morebitna nerešena premoženjska razmerja tožnika z njegovo bivšo partnerko, ki se rešujejo v drugem sodnem postopku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - načelo hitrosti postopka
BPP za sodni postopek, za katerega je tožnik zaprosil za pravno pomoč, a ki več ne teče, pač pa je pravnomočno končan, ni mogoče dodeliti. Take zadeve, v kateri je sodni postopek pravnomočno končan, v smislu prvega odstavka 24. člena ZBPP ni mogoče oceniti kot očitno nerazumne oziroma take, v kateri prosilec nima verjetnih izgledov za uspeh.
Prepozno odločanje o prošnji za BPP samo po sebi ni razlog za ugotovitev nezakonitosti take odločbe in za drugačno odločitev v zadevi. V sodnem postopku, ki je končan, namreč tožnik objektivno pravne pomoči (več) ne potrebuje. Tožnik pa je imel na voljo, da vloži prošnjo za pospešitev postopka in tožbo v upravnem sporu zaradi molka organa, s katerima bi deloval v smeri izposlovanja čimprejšnje izdaje odločbe o BPP, vendar niti ne zatrjuje, da bi katero od teh možnosti uporabil.
ZUJIK člen 119, 119/2, 119/3. ZUS-1 člen 20, 20/3.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - kulturni projekt - razpisni pogoji - tožbena novota
Sodišče tožbenih navedb, ki se nanašajo na vrednotenje določenih razpisnih kriterijev, ne more upoštevati, saj predstavljajo nedovoljeno tožbeno novoto.
turistična taksa - pavšalna turistična taksa - turistično območje - počitniška hiša oziroma počitniško stanovanje
Ob upoštevanju 24. člena ZSRT ter podatkov spisa (tožnik kot lastnik počitniške hiše oziroma počitniškega stanovanja v območju občine Piran, kar je izven njegovega stalnega prebivališča) je prvostopenjski organ mogel tožnika določiti kot zavezanca za plačilo turistične takse.
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 80, 81, 81/5, 86, 86/3, 87, 87/3. ZST-1 člen 1, 1/3.
zavrženje tožbe - sposobnost biti stranka v postopku - smrt tožeče stranke - predlog za odlog plačila sodne takse - zavrženje vloge
Smrt fizične osebe pred vložitvijo tožbe je takšna procesna ovira, ki je ni mogoče odpraviti in ki onemogoča meritorno odločanje v sporu. Gre za pomanjkanje procesne predpostavke sposobnosti biti stranka v postopku.
Predlog za odlog plačila sodne takse za predmetni postopek je treba zavreči ob smiselni uporabi petega odstavka 81. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 taksah, saj tudi ta predlog zadenejo ugotovljene pomanjkljivosti glede (ne)sposobnosti biti stranka v postopku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - gospodarska družba
Tožnica je gospodarska družba (z omejeno odgovornostjo), kar pomeni, da ne sodi med pravne osebe, ki so po 10. členu ZBPP opredeljene kot upravičenke do BPP.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - upravni spor - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnik je azilni dom samovoljno zapustil, še preden je po pooblaščencu vložil tožbo. Da bi se v azilni dom pozneje (do odločitve sodišča) vrnil, niti toženka niti tožnikov pooblaščenec, ki mu je sodišče posredovalo dopis toženke, nista sporočila. Sodišče tako ugotavlja, da tožnik ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora in je zato po pooblaščencu vloženo tožbo tožnika zavrglo.
predčasni odpust - pogoji za predčasni odpust - pravni interes za tožbo - že prestana kazen - zavrženje tožbe
Tožnik je bil po vložitvi tožbe zoper odločbo, s katero je bila njegova prošnja za predčasni odpust iz zapora zavrnjena, odpuščen iz zapora, zato ne izkazuje več pravnega interesa za rešitev zadeve. Glede na to je sodišče tožbo v tem upravnem sporu zavrglo.
Glede na ugotovljena dejstva, da obravnavana gradnja presega dovoljeno gradnjo tako glede tlorisnih, kot tudi vertikalnih gabaritov, gre za gradnjo povsem drugega objekta, kot je bil dovoljen, kot rečeno, tudi z drugo namembnostjo, zato po presoji sodišča ni mogoče govoriti o zgolj o neskladni gradnji, pač pa v celoti o nelegalni gradnji.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - varovano območje - naravna vrednota - letna kuhinja - kamp
V izpodbijani odločbi ni navedeno, za katero naravno vrednoto gre. Sodišče zato ne more preizkusiti tožbene trditve, da parc. št. 2275/10 oz. njen del, kjer je ograja, ne spada v tako (varovano) območje, s tem pa tudi ne, ali bi moral investitor za gradnjo pridobiti ustrezno soglasje.
Sodišče se strinja s tožnikom, da vpogled v PGD, v katerem je navedena površina objekta, za katerega se zahteva gradbeno dovoljenje, ni primeren dokaz za ugotavljanje velikosti objekta, ki v naravi že stoji. Investitor namreč lahko zahteva gradbeno dovoljenje tudi za večji ali manjši objekt, na podlagi izdanega gradbenega dovoljenja pa dejansko stanje uskladi s formalnim.
ZTuj-2 člen 57, 57/3, 57/3-6,57/3-7. ZUS-1 člen 20, 20/3.
dovoljenje za stalno prebivanje - prenehanje dovoljenja za stalno prebivanje - odjava stalnega prebivališča v Sloveniji - tožbena novota
Tožnica je dne 17. 10. 2012 sama odjavila stalno prebivališče v N. in kot novo stalno prebivališče navedla Via …. Tožnica tudi ne zanika prejema dopisa Upravne enote Nova Gorica številka 214-894/2013/2 z dne 29. 5. 2013 v zadevi prenehanja dovoljenja za stalno prebivanje, s katerim je bila seznanjena z ugotovitvami organa prve stopnje, z določbami 6. in 7. alinee tretjega odstavka 57. člena ZTuj-2 in tudi s posledicami, ki bodo sledile, če se v odrejenem roku o ugotovitvah pomembnih za odločitev ne bo izrekla.
S tožbenimi navedbami glede zmote pri odjavi stalnega prebivališča tožnica ne izpodbija dejstva, da je poziv, v katerem je bila opozorjena tudi o pravici do tolmača, prejela in da se nanj sploh ni odzvala. To pa pomeni, da predstavljajo dejstva in okoliščine, ki jih navaja v tožbi in zanje predlaga dokaze, nedopustno tožbeno novoto.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - poziv k dopolnitvi vloge - umik zahteve - ustavitev postopka
Tožnik vlogi za podaljšanje dovoljenja ni priložil predpisanih listin in dokazil. Teh ni priložil niti po pozivu organa, zato je tožena stranka njegov molk, skladno z določbami 90. člena ZTuj-2, štela za umik zahteve.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - merila za odmero nadomestila - namenska raba zemljišča - dejanska raba zemljišča
Po navedbah drugostopenjskega organa, ki jih tožnik ne izpodbija, zavezanec stalno prebiva v objektu. Stavbno zemljišče torej uporablja v stanovanjski namen. Vendar pa v zadevi ni bilo ugotovljeno, ali je taka raba zemljišča res v nasprotju z namensko rabo, ki jo za to območje določajo prostorski akti. Šele če bi bilo to ugotovljeno, bi se postavilo vprašanje skladnosti odloka z 61. členom ZSZ/84.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - združitev družine - zadostna sredstva za preživljanje - zdravstveno zavarovanje
V času izdaje izpodbijane odločbe mož tožeče stranke ni bil zaposlen, zato ni izkazoval uradnih dohodkov za preživljanje družine ter vključenosti v obvezno zdravstveno zavarovanje iz naslova zaposlitve. Zaradi navedenega tudi tožeča stranka ni imela ustreznega zdravstvenega zavarovanja kot družinski član in izkazanih zadostnih sredstev za preživljanje. Po mnenju sodišča tožeča stranka zato ni izpolnjevala pogojev za pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje.