davčni dolg - zavarovanje davčnega dolga - instrumenti zavarovanja - zamenjava instrumentov zavarovanja - diskrecijska pravica
Predmet obravnavane zadeve je vprašanje ali je davčni organ utemeljeno zavrnil predlagano zamenjavo instrumentov zavarovanja po tožnikovi vlogi. Ker glede na določbo drugega odstavka 120. člena ZDavP-2 davčni organ lahko odobri zamenjavo, torej gre za diskrecijsko pravico, če oceni, da je tudi novo zavarovanje ustrezno, je potrebno preizkusiti, ali je ocena davčnega organa v obravnavanem primeru takšna, da so razvidni utemeljeni razlogi, ki morajo biti pojasnjeni na način, da jih je mogoče preizkusiti. V obravnavani zadevi gre za zavarovanje izpolnitve predvidene davčne obveznosti v višini 1.032.697,00 EUR, zato predlagana obremenitev navedenih parcel glede na njihovo zanemarljivo nizko vrednost (804,00 EUR, 188,00 EUR in 27,00 EUR) ni ustrezna. Glede delnic pa organ prve stopnje pravilno zaključuje, da tožnik z delnicami ne more razpolagati, temveč jih lahko v zavarovanje ponudi le imetnik. Po prvem odstavku 115. členu ZDavP-2 glede osebe, ki je dolžna zagotoviti zavarovanje, izhaja, da mora zavarovanje zagotoviti zavezanec za davek. Ne glede na prvi odstavek 115. člena ZDavP-2 lahko davčni organ na zahtevo zavezanca za davek dovoli, da zavarovanje namesto njega predloži tudi tretja oseba. Tožnik v postopku ni dokazal, da je navedene delnice predložila družba B. d.o.o. za račun tožnika.
davčna izvršba - odlog izvršbe - pogoji za odlog izvršbe - pravni interes za odlog izvršbe - vloga neupravičene osebe - zavrženje vloge
Odločanje o odlogu davčne izvršbe na predlog zavezanca v ZDavP-2 ni predvideno. Davčni organ v vsakem primeru oceni možnost, da zavezanec s pritožbo uspe, zato tudi ni potrebno, saj se interes zavezanca v tem primeru varuje uradoma. Tožnik nima ne pravice ne pravnega interesa in s tem zakonske podlage za to, da predlaga odlog davčne izvršbe in da zahteva odločitev o predlogu.
dohodnina - akontacija dohodnine - prispevki za socialno varnost - davčni inšpekcijski nadzor - davčni odtegljaj - stranski udeleženec - neposredna pravna korist
Pri nadzoru pravilnosti in zakonitosti obračunavanja in plačevanja davkov in prispevkov od dohodkov fizičnih oseb gre za odločanje o obveznostih družbe A. d.d. kot plačnika davčnega odtegljaja iz naslova akontacije dohodnine in obveznih prispevkov za socialno varnost, torej za odločanje o obveznostih, za katere je tako v pogledu obračuna kot v pogledu plačila po določbah materialnega zakona in po določbah procesnega zakona zavezana družba kot plačnik in ne tožnik kot (davčni) zavezanec za dohodnino. Gre torej za samostojno davčno obveznost, ki na obveznost tožnika neposredno ne vpliva. Tožnikova pravna korist glede obračuna in plačila akontacij dohodnine in obveznih prispevkov, ki se nalagajo družbi kot plačniku, še ni neposredna, kar pomeni, da tožnik ne more zahtevati položaja stranskega udeleženca v postopku inšpekcijskega nadzora pri omenjeni družbi.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - spori iz razmerja med starši in otroki - vrednost spornega predmeta
Organ za BPP je v predmetni zadevi ravnal pravilno, ko je pri določitvi vrednosti spora upošteval določbo drugega odstavka 23. člena ZOdvT, po kateri v sporih iz razmerij med starši in otroki znaša vrednost predmeta 1.500 EUR.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - primerno stanovanje
Za odločanje je relevantno dejansko stanje, ki je bilo upoštevano ob izdaji prve odločbe. Ni podlage za to, da se (celotni) tožničin delež na nepremičnini upošteva kot njeno premoženje. Ni pravilno, da se ponovno ob nesporni (uporabni) površini in vrednosti obeh stanovanj, ne upošteva, da je tožnica lastnica nepremičnine le do 11/24 in da delež na nepremičnini ne presega površine primernega stanovanja (90 m2), ki se kot premoženje ne upošteva.
ZKme-1 člen 45. ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1, 263/2, 263/4. Uredba o ureditvi trga z vinom člen 33, 33/3.
neposredna plačila v kmetijstvu - odobritev nepovratnih sredstev - obnova postopka po uradni dolžnosti - rok za obnovo postopka - novo dejstvo
Prvostopni organ je za nova dejstva izvedel dne 10. 7. 2012, ko mu je bil omogočen vpogled v zapisnik o opravljenem inšpekcijskem nadzoru in poročilo o inšpekcijskem nadzoru, torej je bila izpodbijana odločba izdana znotraj trimesečnega subjektivnega roka, ki ga določa ZKme-1 za začetek obnove postopka.
Iz tretjega odstavka 33. člena Uredbe o ureditvi trga z vinom izhaja, da mora biti oznaka porekla vina del promocijske dejavnosti. Pravilno je stališče organa, da sporni reklamni material ni ustrezal zahtevi iz navedene določbe in javnemu pozivu, kar v posledici pomeni, da stroški, ki iz nepopolnega reklamnega materiala izhajajo, niso upravičeni. Sporno dejstvo, da je obstajal promocijski material brez oznake porekla, za katerega je tožnik zahteval upravičene stroške, je novo dejstvo, kot ga opredeljuje 1. točka 260. člena ZUP. Dejstvo, da na majicah, vrečkah, vizitkah ni označenega porekla države, je obstajalo že v času odločanja o zahtevku za povrnitev upravičenih stroškov, organ pa zanj ni vedel, ker je zahtevek presojal zgolj na podlagi predloženih računov, kar pa ne pomeni, da obveza tožnika, da reklamni material promovira, kot je določeno v javnem pozivu, ni obstajala. Tožnik nima prav, da gre v obravnavanem primeru za novo presojo dejstev in dokazov, ki so obstajali v prvotnem postopku in ki so bili prvostopnemu organu na razpolago.
Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida člen 18.
okoljska dajatev - vračilo okoljske dajatve - onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida
Subjekti in primeri, v katerih pripada pravica do vračila okoljske dajatve zaradi izgorevanja goriva, so taksativno navedeni v 18. členu Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida. Glede na dejstvo, da gre za ugodnost, torej za vračilo, je potrebno takšno določbo razlagati ozko.
Javni poziv 12 SUB-OB12 Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb.
javni poziv - dodelitev nepovratne finančne vzpodbude - obnovljivi viri energije
V obravnavanem primeru je bila zavrnjena tožnikova vloga na Javnem pozivu (za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb 12SUB-OB12) za naložbo vgradnja toplovodne kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na lesno biomaso. Razlog za zavrnitev tožnikove vloge je ugotovitev, da je bila naložba, za katero uveljavlja pridobitev finančnih sredstev, izvedena 11. 4. 2012, kar pa je pred oddajo tožnikove vloge na Sklad (19. 4. 2012), in s tem v nasprotju s pogoji Javnega poziva.
denacionalizacija - uveden postopek dedovanja - odprava odločbe po nadzorstveni pravici
Uveden postopek dedovanja po pokojnem denacionalizacijskem upravičencu ni okoliščina, ki bi predstavljala oviro za vzpostavitev prejšnjega stanja. Lastninska pravica na sporni nepremičnini namreč, glede na podatke izpodbijane odločbe, (še) ni prešla na tretjo osebo. Le takšen prenos lastninske pravice na tretjega, ki v denacionalizacijskem postopku ni sodeloval, bi predstavljal oviro za vzpostavitev prejšnjega staja in bi pomenil, da so bile pridobljene pravice izkoriščene.
Inštitut odprave odločbe po nadzorstveni pravici je izredno pravno sredstvo, katerega namen je ravno odprava upravnih aktov iz razlogov, ki so v določbi 274. člena ZUP izrecno navedeni, zato razlog, ki ga je v izpodbijani odločbi navedla toženka, ni pravno upošteven oziroma ne more predstavljati razloga za zavrnitev zahteve za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici. Razloga za zavrnitev zahteve tožnice po 274. členu ZUP pa glede na navedeno ne more predstavljati niti razlog toženke, da bi odprava odločbe nesorazmerno zavarovala pravice tožnice, ki ni izkoristila rednih pravnih sredstev. Pogoja predhodne izkoriščenosti rednih pravnih sredstev namreč ZUP v določbah o tem pravnem sredstvu ne določa.
tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - zahteva za izdajo odločbe
Procesna predpostavka za odločanje o tožbi zaradi molka drugostopenjskega organa je izpolnjena tudi, če je bila vloga poslana organu prve stopnje. Sedemdnevni rok za odločitev o pritožbi pa v takšnem primeru začne teči od dneva, ko je drugostopenjski organ prejel zahtevo od prvostopenjskega organa.
status pristopnika iz JLA v TO - zavrženje vloge - izrek odločbe - obrazložitev odločbe
Iz izreka sklepa tožene stranke izhaja, da je zahtevek tožnika bil zavržen. Iz vsebine obrazložitve pa izhaja, da je po vsebini (meritorno) sicer na abstraktni ravni tožena stranka presojala zahtevek tožnika. Izrek izpodbijane odločbe in obrazložitev izpodbijane odločbe sta si zato v nasprotju. S tem je tožena stranka tudi kršila določilo 5. točke prvega odstavka 214. člena ZUP, ki določa, da morajo biti v obrazložitvi navedeni tisti razlogi, ki narekujejo odločitev.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - molk organa - po vložitvi tožbe izdana odločba upravnega organa - nova tožba
Tožnik je po prejemu odločbe upravnega organa druge stopnje pri naslovnem sodišču vložil novo tožbo, ki jo je sodišče obravnavalo pod opravilno št. I U 1539/2013 in jo s sodbo z dne 13. 2. 2014 tudi zavrnilo. Ker zoper navedeno sodbo pritožba ni dovoljena, navedeno pomeni, da je bila o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - upravni spor - začasna odredba - težko popravljiva škoda - nezmožnost vzpostavitve prejšnjega stanja - kršitev pravice do sodnega varstva
Če bi bila odločba, s katero je bila zavrnjena tožnikova prošnja za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje v RS, izvršena še pred pravnomočnostjo, vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja ne bi bila več mogoča, četudi bi tožnik v tem upravnem sporu uspel. V tem primeru se namreč tožnik ne bi več nahajal na območju RS in bi ostal brez sedanje zaposlitve. Ker vzpostavitev prejšnjega stanja ne bi bila več mogoča, sodno varstvo v upravnem sporu ne bi bilo učinkovito. S tem pa bi bila kršena pravica do sodnega varstva. Odložitev izvršitve izpodbijanega akta tudi ne nasprotuje javni koristi. Zato je sodišče zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodilo.