upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o izvršbi - zavrženje tožbe
S sklepom o dovolitvi izvršbe se ne posega v pravico, obveznost ali pravno korist tožeče stranke (prvi odstavek 2. člena ZUS-1) in tudi ni eden izmed sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zato ni upravni akt oziroma kat, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
mednarodna zaščita - upravni spor - pravni interes- neudeležba prosilca na glavni obravnavi - samovoljna zapustitev azilnega doma - zavrženje tožbe
Tožnik v času odločanja o tožbi ne izkazuje več pravnega interesa za upravni spor. Takšno sklepanje sodišča utemeljuje tožnikova neopravičena neudeležba na glavni obravnavi, na katero je bil pravočasno in pravilno vabljen; dodatno pa tudi tožnikova samovoljna zapustitev azilnega doma, v katerega se vse do izdaje sodbe ni več vrnil, tožnikova pooblaščenka pa sodišča tudi ni obvestila, da bi ji tožnik v tej zvezi karkoli sporočil. Glede na vse navedeno je tožnik s konkludentnim ravnanjem pokazal, da nima (več) interesa za pravnomočno dokončanje postopka v Republiki Sloveniji, zato je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom - pritožba - vrnitev v prejšnje stanje
Iz navedb v tožbi izhaja, da tožeča stranka pravice do pritožbe zoper sklep o zavrženju pritožbe še ni izkoristila. To pa pomeni, da pogoji, ki so za izpodbijanje upravnega akta v upravnem sporu določeni v tretjem odstavku 2. člena in drugem odstavku 5. člena ZUS-1 pred dokončnostjo sklepa o zavrženju pritožbe zoper izpodbijano odločbo, niso izpolnjeni.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - revizija v izvršilnem postopku
Pravilno je tožena stranka navedla, da revizija v izvršilnih zadevah ni dovoljena, za obnovo postopka pa prosilec ni izkazal oziroma navajal kršitev, ki bi po ZPP utemeljevale njegovo zahtevo oziroma predlog za obnovo postopka. Ker so bila torej že izčrpana vsa pravna sredstva, revizija pa ni dopustna, in ker ni navedenih razlogov za obnovo postopka, tudi ni pravne podlage za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
ZZZiv člen 5, 5-9. ZIN člen 3, 3/2. ZUP člen 9, 9/1, 9/3, 138, 138/1.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - nevaren pes - vpis v Centralni register psov - bistvena kršitev pravil postopka
Iz razlogov izpodbijane odločbe ni razvidno, na podlagi česa je inšpekcijski veterinarski organ ugotovil, da je tožnikov pes ugriznil oškodovanko. Pomanjkljivost v obrazložitvi prvostopenjskega organa je sicer skušala odpraviti razlaga tožene stranke, da je imel inšpektor ustrezen dokaz o tem, da je oškodovanka prepoznala psa, na podlagi obvestila ZZZV z dne 3. 1. 2013 lastniku živali. Takšna dokazna listina pa po presoji sodišča ne zadostuje za odločitev, da je bil ravno tožnikov pes tisti, ki je ugriznil oškodovanko.
Tožnik ni bil seznanjen z dejstvi in vsebino listin ter izjav, ki naj bi ga bremenile, ta kršitev pa je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev
Vojnemu veteranu se zagotavlja pravica do zdravstvenega varstva le, če prejema veteranski dodatek ali če izpolnjuje pogoje za pridobitev veteranskega dodatka. Tožnik pa ne oporeka dejstvu, da ni prejemnik veteranskega dodatka, niti ne oporeka trditvi, da ne izpolnjuje pogojev za njegovo pridobitev, zato do plačila zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev ni upravičen.
ZGO-1 člen 3a. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje priloga 2.
gradbeno dovoljenje - zavrženje vloge za izdajo gradbenega dovoljenja - enostavni objekt - oljčnik
Organ je odločal o vlogah, v katerih je tožnik pomožni kmetijski objekt-oljčnik enkrat opredelil kot nezahtevni ter drugič kot enostavni objekt. Gre za objekt, uvrščen med enostavne objekte, kar pomeni, da je organ pravilno odločal o obeh vlogah kot enotni vlogi, ter v nadaljevanju pravilno uporabil tudi določbo prvega odstavka 3a. člena ZGO-1, ki določa, da se gradnja takega objekta lahko začne brez gradbenega dovoljenja, pod pogojem, da gradnja ni v nasprotju s prostorskim aktom, ki v danem območju ureja posege v prostor.
ZUJF člen 100, 101, 231, 231/2. ZVV člen 15, 15/1.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev - veteranski dodatek
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-13/13 z dne 14. 11. 2013 odločilo, da prvi in drugi odstavek 231. člena ZUJF nista v neskladju z Ustavo, zato je upravni organ pravilno odločil, da tožniku ne pripada več pravica do plačila zdravstvenih storitev do polne vrednosti teh storitev.
določitev statusa grajenega javnega dobra - stranka v postopku - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe
Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da tožnik ni bil stranka v postopku izdaje prvostopenjskega upravnega akta (upravni akt mu ni bil niti vročen) in tudi glede na zakonske določbe, na podlagi katerih je bil izpodbijani upravni akt izdan, ne more biti stranski udeleženec v tem postopku.
Kljub dejanskemu interesu, da se del javne poti, ki poteka ob njegovi nepremičnini, izvzame iz grajenega javnega dobra, sodišče zaradi pomanjkanja tožnikovega pravnega interesa (tega lastnik izkazuje samo pri navajanju zasebne lastnine), ne more sprejeti drugačne odločitve.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Iz 24. člena ZBPP izhaja, da je podlaga za zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, če je zadeva očitno nerazumna. Očitno pomeni, da je spoznavno na prvi pogled, organ za brezplačno pravno pomoč pa nima zakonske podlage, da bi podrobno opravil vsebinsko presojo verjetnosti uspeha, ki bi presegala standard očitnosti.
Pravdno sodišče je res, kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, a le, kot pravi 14. člen ZPP, glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. To pa še ne daje odgovora na vprašanje, ali je tožbeni zahtevek utemeljen po vseh postavkah in po višini.
ZDDD člen 3. Konvencija med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki na dohodek in premoženje člen 2, 23.
davek na dediščino in darila - predmet obdavčenja - prejem premoženja - pravni naslednik zapustnika - zavezanec za davek - dvojno obdavčevanje - izogibanje dvojnemu obdavčevanju
Predmet obdavčevanja je prejem premoženja in ne premoženje samo. Tožnik je kot pravni naslednik pok. A.A. vstopil v njen položaj in s tem pridobil premoženje. Ob tem je nanj prešla tudi obveznost zavezanca za plačilo davka.
davek na promet nepremičnin - delitev solastnine - odplačni prenos lastninske pravice
Iz 3. člena ZDPN-2 izhaja, da je promet nepremičnin po tem zakonu in torej tisti promet, ki podleže obdavčitvi, vsak odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini. V skladu s 5. točko tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2 je promet nepremičnine vsak odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini ter tudi prenos lastninske pravice ob razdelitvi solastnine.
Pravilnik o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Trzin člen 17.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - kulturni programi - sestava razpisne komisije
Navzočnost še enega uradnika občinske uprave ni mogla bistveno vplivati na odločitev, zato zatrjevana kršitev 7. člena Pravilnika o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Trzin, po kateri je v komisiji le en član občinske uprave, ni bistvena in kot takšna ne predstavlja razloga za zahtevano odpravo odločbe.
Odločitev je v vsakem posameznem primeru prireditve obrazložena, pri tem je tudi (pravilno) navedeno, po katerih merilih iz zgoraj navedenega Pravilnika je bilo vrednotenje opravljeno. Razpisna merila, kriteriji in odločanje komisije so temeljili na določbah Pravilnika, kar pomeni, da je odločanje temeljilo na vnaprej določenih in vsem znanih merilih in postopkih za sofinanciranje kulturne dejavnosti v Občini.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - predmet obdavčitve - podlaga za odmero davka - register nepremičnin - podatki registra nepremičnin - sprememba podatkov registra nepremičnin - dejansko stanje nepremičnin - vezanost organa na podatke registra nepremičnin
Ker tožnik v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe pravilnosti podatkov, kot jih je izkazoval register nepremičnin, ni ugovarjal, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je ob izdaji izpodbijane odločbe upošteval podatke, kot so na merodajni presečni datum izhajali iz registra nepremičnin.
ZVOP-1 člen 3, 6, 6-14, 8, 10, 10/1, 10/2. ZVPot člen 43b, 43c.
varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - pravna podlaga - zasebni sektor - izpolnjevanje pogodbe med zasebnim sektorjem in posameznikom - načelo sorazmernosti - varstvo potrošnikov - osebna privolitev posameznika
Obdelava osebnih podatkov posameznika je dopustna le, če je zanjo podana ena izmed zakonsko predvidenih pravnih podlag.
Kot podatkov, katerih obdelava je potrebna in primerna za izpolnjevanje pogodbe med zasebnim sektorjem in posameznikom (drugi odstavek 10. člena ZVOP-1), ni mogoče opredeliti katerih koli osebnih podatkov, ki jih je mogoče povezati s pogodbo oziroma obdelava katerih bi bila koristna ali bi olajšala sklenitev oziroma izvajanje pogodbe, ampak je kot takšne mogoče šteti samo tiste osebne podatke, brez katerih določene pogodbe sploh ne bi bilo mogoče izpolnjevati. Takšno interpretacijo terja načelo sorazmernosti.
Sklicevanje tožnice, da podatek o domačem naslovu uporabnika potrebuje za izvajanje pogodbe v smislu izpolnjevanja zahtev iz določil 43b. oziroma 43c. člena ZVPot, ni utemeljeno. Vse določbe ZVPot je treba razlagati tako, da se doseže namen oziroma cilj, zaradi katerega je bil ta zakon sprejet, to pa je varstvo pravic potrošnikov in ne morebiti interesov nasprotne stranke. Iz navedenih določil ZVPot ne izhaja, da v njih vsebovanih zahtevam ne bi moglo biti zadoščeno s tem, da tožnica podatke iz 43b. člena oziroma pogodbena določila uporabniku pošlje na elektronski naslov v primerni obliki, ki omogoča njihovo shranjevanje za kasnejšo uporabo in njihovo nespremenjeno predstavitev. Tem zahtevam lahko zadosti tudi po elektronski pošti poslana datoteka ustreznega formata. Če pa bo uporabnik želel podatke oziroma pogodbene pogoje prejeti na papirju, bo tožnici prostovoljno posredoval naslov, na katerega naj mu jih pošlje. Prav tako ni mogoče pritrditi stališču tožnice, da brez podatka o domačem naslovu zoper uporabnika nikakor ne bo mogla sprožiti sodnega postopka, češ da temu ne bo mogoče vročiti pisanj.
Kot osebno privolitev posameznika za obdelavo osebnih podatkov je mogoče šteti zgolj tisto izjavo volje posameznika, da se njegovi osebni podatki obdelujejo za določen namen, ki je dana prostovoljno na podlagi informacij, ki jih mora zagotoviti upravljavec. Stališče, ki ga zagovarja tožnica, da se uporabnik pač lahko svobodno odloči za sklenitev pogodbe, če pa se za to odloči, mora pristati na posredovanje vseh z njene strani kot obveznih zahtevanih podatkov, bi pomenilo, da lahko izvajalec kot pogoj za koriščenje storitve od uporabnika zahteva kakršenkoli osebni podatek, ki ga želi. To stališče je očitno neskladno z namenom in določili ZVOP-1.
ZOro-1 člen 50, 51, 54, 56, 80, 80b. ZUP člen 188. ZUS-1 člen 2, 30, 30/1.
hramba orožja in streliva - inšpekcijski nadzor - pristojnost inšpektorja - civilno strelišče - strelišče strelske organizacije - varnostna cona - izhodiščna linija - inšpekcijski postopek - ogled - izjava stranke - načelo zaslišanja stranke - trditveno in dokazno breme
Na podlagi prvega odstavka 80. člena ZOro-1 je inšpektor pristojen preverjati ne le, ali določena pravna oseba opravlja dejavnost civilnega strelišča, ampak je pristojen tudi za nadzor dejavnosti strelišča iz tretjega odstavka 50. člena ZOro-1.
Tožeči stranki je bilo utemeljeno naloženo, da mora do pridobitve ustreznega dovoljenja po 51. členu ZOro-1 na strelišču prenehati z izvajanjem hrambe orožja in streliva. Ugotovljeno dejansko stanje namreč v zadostni meri utemeljuje zaključek, da se je na strelišču tožeče stranke in s strani tožeče stranke izvajala hramba orožja in streliva (druge osebe). Takšna hramba orožja in streliva sodi v dejavnost strelišča v smislu drugega odstavka 50. člena ZOro-1, ki jo pravna oseba - upravljavec strelišča v skladu s prvim odstavkom 51. člena ZOro-1 lahko prične izvajati šele, ko dobi dovoljenje ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, ki pa ga tožeča stranka nima. V postopku je bilo nadalje ugotovljeno, da se je na strelišču opravljala še druga dejavnost, ki sodi v dejavnost civilnega strelišča, ne le hramba orožja, in se tudi zato tožeča stranka ne more sklicevati na izjemo po tretjem odstavku 50. člena ZOro-1, ki velja za strelišče, ki ga uporabljajo zgolj člani strelske organizacije.
Niti iz določil ZOro-1 niti iz določil ZIN niti iz določil ZUP ne izhaja, da bi bila za odločitev pomembna le dejstva, ugotovljena z neposredno zaznavo inšpektorja ob ogledu.
Določilo tretjega odstavka 50. člena ZOro-1 v nobenem primeru ne izključuje uporabe določb 54. in 56. člena ZOro-1 in predpisov, ki urejajo red in varnost na strelišču, med slednje pa sodijo tudi določila 2. in 7. člena Pravilnika o tehničnih pogojih varovanja prostorov, kjer se nahaja orožje.
Materialnopravno zmotno je stališče, da je ob ugotovitvi, da je na svojem strelišču opravljala dejavnost civilnega strelišča, tožeča stranka dolžna vzpostaviti predpisane pogoje za opravljanje takšne dejavnosti. Ni sicer dvoma, da tožeča stranka, če ne izpolnjuje vseh predpisanih pogojev, dejavnosti civilnega strelišča oziroma, konkretno, hrambe orožja in streliva ne sme izvajati. Vendar je ta cilj dosežen že z izrekom ukrepa prepovedi hrambe orožja in streliva. Tožeča stranka se nato lahko odloči, da bo pridobila ustrezno dovoljenje za opravljanje dejavnosti civilnega strelišča; izpolnitev za to predpisanih pogojev oziroma zahtev bo v tem primeru stvar postopka izdaje dovoljenja. Lahko pa se tudi odloči, da sporne dejavnosti ne bo več opravljala in s tem zadosti zahtevam zakona. Zato je tožena stranka ne more siliti, da za vnaprej vzpostavi pogoje za opravljanje dejavnosti civilnega strelišča. Kolikor pa tožena stranka meni, da mora tožeča stranka določene zahteve izpolnjevati v vsakem primeru, že glede na njeno siceršnjo društveno dejavnost, pa to ne v dejanskem in ne v pravnem pogledu v izpodbijani in niti v drugostopenjski odločbi ni obrazloženo, tako da bi bilo odločitev sploh možno preizkusiti.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - finančni položaj prosilca - lastni dohodek prosilca - dohodek iz dejavnosti
Ustavno sodišče je odločilo, da je 14. člen ZBPP, kolikor se je na njegovi podlagi lastni dohodek prosilcev, katerih mesečni dohodek iz dejavnosti je nižji od višine bruto minimalne plače, ugotavlja na podlagi drugega odstavka 15. člena ZSVarPre, v neskladju z Ustavo. Prav na to pravno podlago je toženka oprla izpodbijano odločbo, zato je sodišče tožbi moralo ugoditi in odločbo odpraviti, ker zakon oziroma na zakon oprt predpis ni bil pravilno uporabljen.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča
Pri ugotavljanju dejanskega stalnega prebivališča je bistveno to, kje posameznik dejansko stalno prebiva, ni pa bistvena okoliščina, ali tam prebiva po svoji volji. Sprememba stalnega prebivališča in s tem izpodbijana odločba ne vplivata na morebitna nerešena premoženjska razmerja tožnika z njegovo bivšo partnerko, ki se rešujejo v drugem sodnem postopku.
ZBPP člen 1, 24, 24/1. ZKP člen 506. KZ-1 člen 61.
preklic pogojne obsodbe - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - postopek za preklic pogojne obsodbe - dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - obrazložitev odločbe
Če je razlog za zavrnitev prošnje za BPP neizpolnjevanje pogoja iz 1. oziroma 2. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, mora organ za BPP pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Iz navedenih razlogov mora izhajati tudi, zakaj je to nesorazmerje oziroma nasprotje očitno. V obravnavani zadevi toženka tega ni obrazložila. Njeno stališče bi lahko imelo določeno težo le, če bi s sklicevanjem na konkretne primere izkazal obstoj ustaljene sodne prakse o tem, da se obsojencem, ki iz razloga brezposelnosti v roku ne izpolnijo v pogojni obsodbi naloženega posebnega pogoja plačila obveznosti, pogojna obsodba vedno prekliče. Poleg tega je toženka sama ocenila, da bi izid zadeve lahko pomembno vplival na prosilčev osebni in socialnoekonomski položaj. Tožnik utemeljeno opozarja, da posameznikom tudi v postopkih, v katerih sodišče ugotavlja predvsem dejanske okoliščine, lahko koristi strokovna pomoč odvetnika. Da bi oseba lahko navedla vse pravno relevantne okoliščine, mora poznati pravo ali imeti strokovno pomoč. Zato je stališče toženke, da so odvetniki v postopkih potrebni le, kadar gre za reševanje pravnih vprašanj, napačno. To velja tudi v konkretnem primeru, za katerega ni predpisan enostaven pravni postopek (506. člen ZKP in 61. člen KZ-1).