Pravice graditi ni mogoče enačiti le z obstojem lastninske (ali druge stvarne oz. obligacijske) pravice na nepremičnini, ampak je treba pri tem upoštevati tudi vse omejitve pri njenem izvrševanju.
Izkazana pravica graditi je materialni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, zato investitor s sklicevanjem na postopek, s katerim bo investitor šele upravičil oz. dokazal njen obstoj, ne more vplivati na ugotovitev o njeni (ne)izkazanosti.
Za pravilnost podatkov v ponudbi (to izhaja že iz določb 2. odstavka 20. člena ZKZ, ki zahteva obvezno vsebino in obliko ponudbe), tako da ti ustrezajo resničnim dejstvom, je dolžan upravni organ skrbeti po uradni dolžnosti, zaradi varovanja pravic strank in varstva javne koristi (7. člen ZUP), tako v postopku s ponudbo kot v postopku za odobritev pravnega posla.
ZGO-1 člen 218b, 218b/1-1, 218b/1-4. ZPNačrt člen 72, 72/1. ZUreP-1 člen 135, 135/2. SZ člen 210. ZUS-1 člen 20, 20/3, 42, 42/1.
nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča - možnost priključitve na komunalno infrastrukturo - komunalna opremljenost zemljišč - služnostna pot - vsebina služnostne pravice - nova dejstva in dokazi
Ker so se zemljišča tožnikov doslej uporabljala za kmetijsko dejavnost, na njih pa se predvideva izgradnja obrtno industrijske cone, bi moral upravni organ ugotoviti, ali zatrjevana služnost zadošča za dostop do javne ceste.
Stvarna služnost potrebuje natančen opis vsebine, ki pa v upravnem postopku ni bila ugotovljena, saj pritožbeni organ, ki se opira na navedbe tožnikov, govori le o služnostni poti, ne pa tudi o obsegu oz. vsebini te poti.
ZGO-1B člen 114. ZGO-1 člen 2, 2/1, 4, 4/3, 5, 5/1, 146, 146/1, 150-3. ZUP člen 144, 144/1, 146, 146/3.
inšpekcijski postopek - skrajšani ugotovitveni postopek - uporabno dovoljenje - upravni postopek
Niti ZGO-1 niti ZUP ne predvidevata avtomatičnega izvajanja skrajšanega ugotovitvenega postopka v primeru inšpekcijskih postopkov, ampak je odločitev o tem prepuščena upravnemu organu na podlagi predhodne ugotovitve, ali gre za ravnanja, ki jih ni mogoče odlašati (seveda ob nadaljnjem pogoju iz 4. točke 1. odstavka 144. člena ZUP). O dolžnosti pridobiti uporabniško dovoljenje je mogoče govoriti le v primerih, ko gre za posege, za katere je bilo pred tem izdano gradbeno dovoljenje. Če to ni bilo izdano, pa bi moralo biti, je na mestu izrekanje ukrepov zaradi ene od oblik nedovoljene gradnje.
dohodnina - razmejevanje dohodkov - razmejevanje drugih prejemkov
Ker je bilo delo po pogodbah začeto in končano ter tudi v celoti plačano v letu 2002, ni podlage za razmejevanje dohodkov, ki jih je tožeča stranka prejela na njihovi podlagi.
davek od dobička pravnih oseb - opredmeteno osnovno sredstvo - elektrarne - pripravljalni objekti - formalna pravilnost knjigovodstva - materialna pravilnost knjigovodstva - usposobitev osnovnega sredstva - amortizacija- odpis neodpisane vrednosti
Tožeča stranka bi morala v letu 1999 stroške v zvezi s pripravo gradbišč hidroelektrarn vključiti v nabavno vrednost teh sredstev. Za njihovo samostojno pripoznavo ni podlage. Gre namreč za stroške, ki so potrebni za usposobitev osnovnega sredstva za nameravano uporabo po standardu SRS 1.3. iz leta 1993 (enako MRS 16.16 – točka b). Ob tem sodišče načeloma pritrjuje tožeči stranki, ki pod vprašaj postavi pomen (nepravilnega) samostojnega knjiženja osnovnih sredstev z vidika davčnega obračuna. S formalnega vidika knjigovodstvo tožeče stranke v takem primeru ne more biti pravilno. Vendar je z davčnega vidika pomembna materialna (vsebinska) pravilnost knjigovodstva. Če je tožeča stranka omenjena sredstva amortizirala po isti stopnji kot osnovna sredstva, med katera bi morala biti ta sredstva vključena, kljub računovodski nepravilnosti in določbi 15. člena ZDDPO na davčno obveznost to ne bi smelo vplivati. Ni pa mogoče priznati amortizacije pred usposobitvijo osnovnih sredstev, med katera bi morala biti ta sredstva vključena. Prav tako pa ni mogoče priznati enkratnega popolnega odpisa preostale neodpisane vrednosti tako ločeno izkazanih osnovnih sredstev v letu 2002. Popoln odpis bi bil dopusten samo v primeru popolne devastacije samih hidroelektrarn, ki bi imela za posledico njihov odpis v celoti. Prevrednotenje bi bilo namreč sprejemljivo samo v primeru, če bi bile tudi zgradbe hidroelektrarn prevrednotene v enakem odstotku. V tem primeru ločeno izkazovanje in odpis osnovnih sredstev na davčni obračun ne bi imelo vpliva. Sama fizična odstranitev „pripravljalnih objektov“ njihovega ločenega odpisa ne opravičuje, saj bi, kot rečeno, morali biti knjiženi kot del osnovnih sredstev, katerih usposobitvi so bili namenjeni. Če je bila torej v letu 2002 odpisana celotna neodpisana vrednost teh (samostojnih) sredstev, kot navaja davčni organ, je bilo računovodstvo tožeče stranke tudi z materialnega vidika nepravilno.
upravni spor - pravni interes za tožbo - plačilo sodne takse
Tožeča stranka je ob vložitvi tožbe zoper odločbo, s katero ji je bilo naloženo plačilo sodne in kazenske takse, sicer izkazovala pravni interes za upravni spor. S tem, ko je drugostopni organ (prav v zvezi s tem upravnim sporom) odpravil svojo odločbo, pritožbi tožeče stranke ugodil in odpravil tudi izpodbijano prvostopno odločbo, pa je po presoji sodišča njen pravni interes za nadaljevanje tega spora prenehal.
znamka - relativni razlogi za zavrnitev prijave znamke
Pravilna je odločitev tožene stranke, da prijavljenega tožnikovega znaka ne zavaruje kot znamko, ki temelji na zavrnilnih razlogih iz 7. točke 1. odstavka 19. člena ZIL, veljavnega v času prijave. Tožena stranka je ob primerjanju znakov konfliktnih znamk dala večji pomen besedi BOSS, kot najbolj dominantnem delu v prijavljeni znamki. Zaradi navedene besede BOSS, kot najbolj poudarjenega dela prijavljene znamke, se tudi sodišče strinja z oceno tožene stranke, da bi kljub dodatnim delom predmetne znamke lahko prišlo do zmote pri povprečnemu potrošniku, ki bi pri nakupu proizvodov (iz razreda 25) menil, da kupuje proizvode stranke z interesom.
davčno nepriznani odhodki - pogodba o poslovodenju - obravnava poslovnih dogodkov skladno z njihovo ekonomsko vsebino - izigravanje davčnih predpisov
Glede na dogovorjeni predmet pogodbe, ki je v storitvi poslovodenja po fizični osebi – zastopniku izvajalca, se sodišče pridružuje stališču tožene stranke, da je bila pogodba v opisani obliki pravno formalno sklenjena v nasprotju s svojo ekonomsko vsebino in z namenom doseganja ugodnejše davčne obravnave, torej z namenom izigravanja (kogentnih) davčnih predpisov. Gre za zlorabo pravic oziroma njihovo uporabo za namen, ki je nedopusten.
davčni postopek - pravica do izjave - pravica do udeležbe v postopku
S tem, ko je bil o ugotovitvah pri inšpekcijskem pregledu sestavljen zapisnik, na podlagi pripomb še dopolnilni zapisnik in nato izdana odločba, na katero je imel tožnik možnost pritožbe, ki jo je tudi izkoristil, je bila po presoji sodišča tožniku v celoti in skladno z določbami ZDavP dana možnost, da se udeležuje postopka, da se pri tem seznani z ugotovitvami davčnega organa ter da se o njih izjavi.
ZBPP člen 30, 30/6. Odvetniška tarifa (2003) tarifna številka 22.
odvetniška tarifa - brezplačna pravna pomoč - višina nagrade odvetniku
Ob upoštevanju 29. člena ZNP, po katerem sodišče v nepravdnem postopku tudi meritorne odločbe izdaja v obliki sklepov, je za pravilno uporabo tarifne številke 22 treba ugotoviti, ali se tožniku nagrada odmerja za pritožbo zoper sklep, s katerim je bilo v zadevi odločeno meritorno, ali za pritožbo zoper sklep, ki je procesne narave.
naknaden obračun carinskega dolga - prekluzivni rok
Rok, določen v 4. odstavku 154. člena CZ, je prekluzivni rok, po poteku katerega carinski organ odločbe o naknadnem obračunu carinskega dolga ne more več izdati.
Po 6. odstavku 53. člena ZEKom Agencija (lahko) spremeni odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc na predlog njenega imetnika v okviru območja pokrivanja iz te odločbe, in to tako, da se s tem ne posega v pravice, ki jih imajo drugi imetniki odločb o dodelitvi radijskih frekvenc, ter pod pogoji tega zakona. V konkretnem primeru je bila stranka v postopku le imetnik odločbe, ki je predlagal spremembo odločbe. Zgolj dejstvo, da so določene frekvence omejene in ne bi bile dostopne vsem interesentom, Agencije še ne obvezuje, da izvede javni razpis. V konkretnem primeru tožena stranka ni ocenila, da bi bil potreben javni poziv po 38. členu ZEKom in ne javni razpis po 40. členu ZEKom, zaradi česar ju ni izvedla. Z ugotovitvijo tožene stranke, da v predmetnem postopku (izdaja odločbe o spremembi odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc) ni bilo potrebno izvesti javnega razpisa, se strinja tudi sodišče. Glede na tak zaključek, tožena stranka v navedeni postopek ni bila dolžna pritegniti tožeče stranke. Zato je postopala pravilno, ko je zavrgla predlog tožeče stranke za obnovo navedenega postopka.
odmera stavbišča - odmera stavbišča po ZPPLPS - obnova postopka
Postopek odmere stavbišča je ZPPLPS kot specialni predpis, ki je stopil v veljavo 19. 11. 2004 in je prenehal veljati po petih letih od njegove uveljavitve, urejal v 3. členu. Upoštevajoč specialno zakonsko ureditev navedenega zakona v postopku odmere stavbišča po tem zakonu obnova postopka ni dovoljena (10. odstavek 3. člena ZPPLPS).
davčni postopek - pravica do pritožbe - nova dejstva in novi dokazi - subsidiarna uporaba ZUP
V pritožbi kot rednem in z ustavo zajamčenem pravnem sredstvu, lahko pritožnik, za razliko od izrednih pravnih sredstev, poleg kršitev materialnega in procesnega zakona uveljavlja tudi nova dejstva in nove dokaze ter na ta način v kar največji možni meri varuje pravice, ki mu jih dajeta Ustava in zakon.
upravni postopek - stroški postopka - stroški odgovora na pritožbo
Pravna podlaga za odločitev, ali je tožnik upravičen do povračila stroškov odgovora na pritožbo v postopku, v katerem je sodeloval kot stranka z nasprotnim interesom, je določilo 1. odstavka 114. člena ZUP in ne določilo 1. odstavka 113. člena ZUP. Po presoji sodišča ni mogoče zagovarjati takšne interpretacije 1. odstavka 114. člena ZUP, da se stroški odgovora na pritožbo, ki so nastali stranki z nasprotnim interesom, v vsakem primeru priznajo v zahtevani višini, temveč mora upravni organ ugotoviti, ali je odgovor na pritožbo zgolj pavšalen ali pa odgovor na pritožbo zadosti kriteriju obrazložene vloge po Odvetniški tarifi, ki velja za upravni postopek, in ki dejansko pripomore k rešitvi upravne zadeve.
Šele s sprejemom usklajenega ustanovitvenega akta s spremenjenimi določbami ZUJIK-B je bila dana pravna podlaga za imenovanje oz. izvolitev članov Sveta NUK, dosedanji člani sveta javnega zavoda NUK pa so bili pristojni, da opravljajo svojo funkcijo do konstituiranja novega sveta. To pomeni, da so bili pristojni tudi za predhodno mnenje k imenovanju ravnatelja; tožena stranka pa je lahko uporabila tudi fikcijo pozitivnega mnenja, ker predhodnega mnenja v določenem 30-dnevnem roku ni prejela.
Ker je tožnik ugovor zoper plačilni nalog umaknil, je sodišče postopek z ugovorom zoper plačilni nalog ustavilo, in sicer po določbi 2. odstavka 334. člena ZPP (v zvezi z 22. členom ZUS-1), ki določa, da lahko stranka umakne že vloženo pritožbo, dokler pritožbeno sodišče ne odloči o njej.
Po prehodni določbi 4. odstavka 81. člena ZPOmk-1 dokonča postopke sodnega varstva zoper sklepe urada, izdane pred uveljavitvijo ZPOmk-1, upravno sodišče po določbah ZPOmk-1.
Tožeči stranki ne razpolagata s pravnomočno odločbo, iz katere bi bilo razvidno, da sta kot davčni zavezanki plačali več davka, kot bi ga bili dolžni, svojega zahtevka pa tudi nista utemeljili na davčnem obračunu, po katerem bi bil davek preveč plačan. Zahtevek utemeljujeta z napačno uporabo materialnega prava. Morebitna napačna uporaba materialnega prava pa še ni podlaga za vračilo plačanega davka.