Izvajalec javne službe izkazuje pravni interes v denacionalizacijskem postopku za nepremičnino, ki naj bi se vrnila v naravi, če v njej opravlja dejavnost, določeno v 1. točki 1. odstavka 19. člena ZDen, ne glede, ali je uporabnik te nepremičnine ali najemnik.
vrnitev premoženja - ovire za vrnitev premoženja v naravi
V odločbi, s katero upravni organ zavrne zahtevo po vrnitvi premoženja v naravi zaradi obstoja ovire iz 1. točke 19. člena ZDen (ker nepremičnina služi za opravljanje dejavnosti javne službe), mora navesti tudi pravno podlago (veljavni predpis oz. akt), ki dejavnost opredeljuje kot dejavnost javne službe. Ovire iz 4. točke 19. člena ZDen ni mogoče uporabiti za gozdove.
Ker stranka ni ponudila nikakršnih dokazov, s katerimi bi ovrgla ugotovitev upravnega organa, da prihodek, ki ga je ta štel k osnovi za dohodnino, ni plačilo za opravljeno delo zbiranja udeležencev v igri Catch the cash, je drugostopni organ ravnal pravilno, ko je pritožbo zavrnil.
prometni davek - zamudne obresti od nepravočasno plačanega prometnega davka
Neodvisno od dneva izdaje odločbe, s katero je ugotovljena nepravilnost plačila prometnega davka, tečejo zamudne obresti od zamude za izpolnitev pa do plačila.
povrnitev gmotne škode - povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - odškodninska renta
V času škodnega dogodka (in ves čas pred njim) je tožnik živel in se šolal v Republiki Sloveniji. Ob normalnem teku stvari (če ne bi bilo škodnega dogodka) bi se izučil za avtomehanika v Republiki Sloveniji in tu nadaljeval tako z življenjem kot tudi z delom. To pa z drugimi besedami pomeni, da bi ob normalnem teku stvari nastala tožniku škoda v Republiki Sloveniji in ne v Republiki Avstriji. Zato sta sodišči prve in druge stopnje pri odločanju o tožnikovem rentnem zahtevku pravno pravilno izhajali iz podatkov o zaslužkih, ki jih prejemajo avtomehaniki v naši državi in ne v Republiki Avstriji.
Vendar pa je Vrhovno sodišče Republike Slovenije pri preizkusu pravnomočnega sklepa o preiskavi ugotovilo, da je izrek pravnomočnega sklepa, v katerem je povzeta vsebina zahteve za preiskavo, nejasen, saj iz sklepa o preiskavi ne izhaja določno, katere so bile tiste lažne dejanske okoliščine, ki naj bi jih obdolženec v zvezi s svojim zahtevkom zatrjeval. Izrek pravnomočnega sklepa o preiskavi je torej nejasen glede subjektivne strani očitanega kaznivega dejanja, saj iz izreka ne izhaja, da je obdolženec vedel za fiktivno registracijo osebnega avtomobila, za ponarejeni številki šasije in motorja, za nepravilno registracijo avtomobila, za ponarejeni zapisnik o tehničnem pregledu avtomobila, izrek pravnomočnega sklepa o preiskavi pa je tudi nejasen glede tatvine osebnega avtomobila, ki naj bi bila storjena v noči na 1.1.1993.
Če so bile nepremičnine podržavljene tujemu državljanu, kar nedvomno izhaja iz upravnih spisov, le-ta ni upravičenec za denacionalizacijo glede na 1. odstavek 9. člena ZDen in je zahtevek njegovih pravnih naslednikov za denacionalizacijo utemeljeno zavržen.
CZ člen 18, 24, 201, 202, 249, 249/2.ZUP člen 209, 209/2.
odločba - obrazložitev
Uporaba določbe 249. člena CZ v carinskem postopku temelji na zakoniti domnevi, da obstoji dejansko stanje iz 2. odst. 249. čl. CZ v zvezi s 1. odst. 18. čl. CZ, da je storilec carinskega prekrška iz 11. točke 1. odst. 370. čl. CZ carinski zavezanec. Če blago ni bilo prijavljeno prevzemni ali izhodni carinarnici v smislu 201. ali 202. čl. CZ, se v smislu 2. odst. 249. čl. CZ šteje, da je bilo blago dano v promet, preden je izveden carinski postopek in zato pristojni organ po uradni dolžnosti začne postopek carinjenja. Dejansko stanje (da je bilo blago v tranzitu izvoženo), torej nasprotno tistemu iz 249. člena CZ, lahko carinski zavezanec dokazuje tudi z drugimi dokazi in ne le z zakonom vpeljanih carinskih listin (201. člen CZ). Razloge za dokazno oceno pa mora pristojni organ obrazložiti v smislu 2. odst. 209. čl. ZUP.
nezakonita vselitev - nezakonita uporaba stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja
Toženka se je vselila v sporno stanovanje, ko je še veljal zakon o stanovanjskih razmerjih. Ta je določal v 76. členu, da se šteje za podstanovalca, ki ostane v stanovanju po izselitvi imetnika stanovanjske pravice, da nezakonito zaseda te prostore in da se zato lahko zoper njega uvede postopek za izselitev po 50. členu istega zakona. Uporaba stanovanja brez naslova pa je nezakonita tudi po določbah stanovanjskega zakona (člen 58). Izpraznitveni zahtevek tožeče stranke je bil zato utemeljen.
Obstoj dveh pravočasnih konkurenčnih denacionalizacijskih zahtevkov, ki se nanašata na vračanje istega premoženja, pomeni, da je okoliščina, na katero se predlog za obnovo nanaša, verjetno izkazana. Ker je za odločanje o obeh zahtevkih pristojen isti organ, premoženje pa je bilo podržavljeno po predpisih, ki jih določa ZDen in je ta v obeh primerih podlaga za odločanje, so podani tudi pogoji za združitev postopkov.
Ker tožnik ne prebiva v RS tri leta neprekinjeno na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje v RS, kar je poleg pogojev iz 2. odstavka 13. člena ZTuj tudi pogoj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po določbi 1. odstavka 16. člena ZTuj, je tožena stranka pravilno v skladu z navedeno določbo zavrnila tožnikovo vlogo za stalno prebivanje.
Določba 1. odstavka 324. člena CZ, po katerem carinarnica na uvoznikovo zahtevo izda odločbo o oprostitvi obveznosti vrnitve blaga v tujino, če se začasno uvoženo blago brez krivde uvoznika uniči ali toliko poškoduje, da ni uporabno za namene, za katere je bilo začasno uvoženo, se ne uporablja za primere, ko je bilo začasno uvoženo blago v državi ali v tujini ukradeno oz. odtujeno.
Tožba je bila zavrnjena tožeči stranki, ker je tožena stranka (drugostopni organ) utemeljeno zavrnila pritožbo tožeče stranke - investitorja proti zavrnilni prvostopni odločbi, saj je bila nameravana gradnja na območju Triglavskega narodnega parka v nasprotju z ZUN in določbami občinskega odloka o PUP za Triglavski narodni park (sprememba namembnosti iz senika v brunarico, z delom čebelnjaka in delom bivalnih prostorov).
Sporazum med RS in RH o vojaških pokojninah člen 4, 5.
akontacija vojaške pokojnine
Tožniku je pravico do akontacije vojaške pokojnine kot vojaškemu zavarovancu priznal hrvaški nosilec zavarovanja z odločbo z dne 15.4.1992, s kasnejšo odločbo pa še (12.12.1992) pravico do invalidske pokojnine. Obe pravici sta bili tožniku priznani še pred vložitvijo zahteve pri slovenskem naslovu (15.2.1993). Zato kljub odločbi ustavnega sodišča ni bilo več pravne osnove, da bi mu bile te pravice še enkrat priznali slovenski organi.
Motnje pri samoupravnih odnosih je treba razumeti kot motnje, ki zaradi kršitve delovne obveznosti nastanejo pri upravljanju in odločanju, ter pri opravljanju del oziroma nalog. Taka opredelitev je bila tudi skladna s 153. členom ZDR (U. l. SRS, št. 24/77 ...).
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - sklep o prenehanju delovnega razmerja
Če delodajalec želi, da delavcu, ki se ne ravna po sklepu o razporeditvi v drugo organizacijo, preneha delovno razmerja, mu mora izdati sklep o prenehanju delovnega razmerja.
Sodišče prve stopnje je priznalo tožnici odškodnino za pretrpljeno negmotno škodo v zvezi z nesrečo pri delu. Na pritožbo obeh strank je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice zavrnilo, delno pa je ugodilo pritožbi toženca in je odškodnino znižalo. Revizijsko sodišče je revizijo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča druge stopnje, ker je ugotovilo, da je odškodnina odmerjena pravilno, ob upoštevanju ugotovljenih dejstev, sodne prakse in načela pravičnosti. Potrdilo je tudi odločitev o 30 % odgovornosti tožnice za škodo, ki jo je utrpela.
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin predstavlja pravni temelj prevzema izpolnitve (tuje) obveznosti s strani Republike Slovenije upravičencem, ki so pravico do teh pokojnin pridobili po predpisih bivše SFRJ, vendar le v obsegu in pod pogoji določenimi v 18. členu ustavnega zakona oziroma 2. in 3. členu odloka. Z odlokom je po svoji vsebini urejen pravni inštitut prevzema izpolnitve, kar pomeni, da obstaja med Republiko Slovenijo oziroma toženo stranko, ki je prevzela pod določenimi pogoji obveznost varstva pravic uživalcev vojaških pokojnin, ista obveznost, kot je doslej obstajala med njimi in matičnimi nosilci socialnih zavarovanj vojaških zavarovancev. Zato s prevzemom izplačevanja družinske pokojnine tožnica ni mogla pridobiti več pravic kot so ji bile doslej priznane.