odpoved stanovanjskega razmerja - primerno stanovanje - kdo so uporabniki stanovanja - upoštevanje vseh stanovanjskih razmer imetnika stanovanjske pravice in uporabnikov
Pravnemu standardu primernosti stanovanja sta dali sodišči pravo vsebino, ker sta zajeli vse takratne relevantne okoliščine. Tako sta utemeljeno upoštevali vse tedanje stanovanjske razmere toženca in njegovih ožjih družinskih članov - uporabnikov.
Ker stranka ni ponudila nikakršnih dokazov, s katerimi bi ovrgla ugotovitev upravnega organa, da prihodek, ki ga je ta štel k osnovi za dohodnino, ni plačilo za opravljeno delo zbiranja udeležencev v igri Catch the cash, je drugostopni organ ravnal pravilno, ko je pritožbo zavrnil.
Ker tožnik ne prebiva v RS tri leta neprekinjeno na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje v RS, kar je poleg pogojev iz 2. odstavka 13. člena ZTuj tudi pogoj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po določbi 1. odstavka 16. člena ZTuj, je tožena stranka pravilno v skladu z navedeno določbo zavrnila tožnikovo vlogo za stalno prebivanje.
Za zahtevek, katerega predmet ni denarni znesek, velja, da mora tožnik navesti v tožbi tudi vrednost spornega predmeta, če je od nje odvisna pravica do revizije (drugi odstavek 186. člena ZPP). Tožnica tega ni storila ne glede ugotovitve, da toženka ni upravičena do končne cene, kot je določena v dodatku pogodbe, ne glede ugotovitve, da je določilo glede končne cene v tem dodatku nično. Čeprav je v prvem izmed teh zahtevkov navedena višina cene, le-te ni mogoče šteti kot navedbo vrednosti spornega predmeta (drugi odstavek 40. člena in drugi odstavek 186. člena ZPP).
Pri ugotovitvenih tožbah, s katerimi se uveljavlja ničnost, je potrebno, zlasti še, kadar je ugotovitveni zahtevek postavljen samostojno, torej brez povezave z morebitnim oblikovalnim ali dajatvenim, tako s procesnega kakor tudi z materialnopravnega vidika najprej dognati, ali je na tožnikovi strani podana pravna korist od tega, da sodišče ugotovi obstoj ali neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja oziroma če ima tožnik kakšno drugo pravno korist od vložitve takšne tožbe (drugi odstavek 187. člena ZPP) ali če je tožnik zainteresirana oseba (prvi odstavek 109. člena ZOR). Tako po enem kakor po drugem zakonu se terja interes, ki je pravno utemeljen, ali drugače povedano, tožnik mora izkazati, da bi mu uspeh v takšni pravdi, torej ugotovitev ničnosti kakšnega posla, odprl možnosti, da v nadaljnjem sodnem ali kakšnem drugem (v tem primeru, denimo, postopku lastninjenja) postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki mu ju zagotavlja zakon.
Obstoj dveh pravočasnih konkurenčnih denacionalizacijskih zahtevkov, ki se nanašata na vračanje istega premoženja, pomeni, da je okoliščina, na katero se predlog za obnovo nanaša, verjetno izkazana. Ker je za odločanje o obeh zahtevkih pristojen isti organ, premoženje pa je bilo podržavljeno po predpisih, ki jih določa ZDen in je ta v obeh primerih podlaga za odločanje, so podani tudi pogoji za združitev postopkov.
Izvajalec javne službe izkazuje pravni interes v denacionalizacijskem postopku za nepremičnino, ki naj bi se vrnila v naravi, če v njej opravlja dejavnost, določeno v 1. točki 1. odstavka 19. člena ZDen, ne glede, ali je uporabnik te nepremičnine ali najemnik.
ukrep gradbenega inšpektorja - ukrep ustavitve gradbenih del
Odločba je nezakonita, če gradbeni inšpektor izreče ukrep po 92. členu ZGO in v odločbi ne utemelji obstoja konkretne nevarnosti za življenje in zdravje ljudi oz. za sosednje objekte ali za okolico.
Sodni izvedenec prometne stroke si je sicer res ogledal kraj prometne nezgode, vendar pa ni šlo za ogled po 245. členu ZKP, torej za preiskovalno dejanje, zaradi česar ni bilo potrebno o ogledu obvestiti procesnih udeležencev, kot to določa 5. odstavek 178. člena ZKP.
Sodišči druge in prve stopnje sta ugotovili, da je toženec 26.1.1991 prejel od I. N. in A. P. 40.000,00 takratnih din, ki je bila tožnikova terjatev. Dalje sta ugotovili, da toženec ni predložil nobenega dokaza, s katerim bi ovrgel svojo obveznost do tožnika, da mu je dolžan izročiti sporni denarni znesek, ki ga je za tožnika prevzel od njegovih dolžnikov. Na podlagi takih ugotovitev sta sodišči druge in prve stopnje tudi po presoji revizijskega sodišča pravilno odločili, da mora toženec plačati tožniku 40.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 27.1.1991 dalje do plačila. Materialnopravno podlago ima odločitev v mandatnem razmerju med pravdnima strankama (člen 754 zakona o obligacijskih razmerjih).
CZ člen 18, 24, 201, 202, 249, 249/2.ZUP člen 209, 209/2.
odločba - obrazložitev
Uporaba določbe 249. člena CZ v carinskem postopku temelji na zakoniti domnevi, da obstoji dejansko stanje iz 2. odst. 249. čl. CZ v zvezi s 1. odst. 18. čl. CZ, da je storilec carinskega prekrška iz 11. točke 1. odst. 370. čl. CZ carinski zavezanec. Če blago ni bilo prijavljeno prevzemni ali izhodni carinarnici v smislu 201. ali 202. čl. CZ, se v smislu 2. odst. 249. čl. CZ šteje, da je bilo blago dano v promet, preden je izveden carinski postopek in zato pristojni organ po uradni dolžnosti začne postopek carinjenja. Dejansko stanje (da je bilo blago v tranzitu izvoženo), torej nasprotno tistemu iz 249. člena CZ, lahko carinski zavezanec dokazuje tudi z drugimi dokazi in ne le z zakonom vpeljanih carinskih listin (201. člen CZ). Razloge za dokazno oceno pa mora pristojni organ obrazložiti v smislu 2. odst. 209. čl. ZUP.
Določba 1. odstavka 324. člena CZ, po katerem carinarnica na uvoznikovo zahtevo izda odločbo o oprostitvi obveznosti vrnitve blaga v tujino, če se začasno uvoženo blago brez krivde uvoznika uniči ali toliko poškoduje, da ni uporabno za namene, za katere je bilo začasno uvoženo, se ne uporablja za primere, ko je bilo začasno uvoženo blago v državi ali v tujini ukradeno oz. odtujeno.
Neutemeljen je ugovor tožnika, da bi moral prvostopni organ njegovo pritožbo obravnavati kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, če tožnik v pritožbi ni navajal okoliščin, ki bi opravičevale zamudo pritožbenega roka.
delovno razmerje pri delodajalcu - hujša kršitev delovne obveznosti - nadaljevano dejanje - zastaranje
Pri vseh kršitvah obveznosti, ki zaradi svoje narave pomenijo določeno nadaljevano dejanje, torej dejanje, ki se vsaj določen čas ponavlja, pa je obveznost kršena šele takrat, ko je nadaljevano dejanje končano. Zastaranje torej začne teči od storitve zadnje disciplinske kršitve.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje potreb po delavcih
Iz določb 36. b člena ZDR ne izhaja, da je strokovna izobrazba oziroma usposobljenost za delo temeljni kriterij za ohranitev delovnega razmerja. Kriterije za določitev delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno, zakon samo primeroma našteva.
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin predstavlja pravni temelj prevzema izpolnitve (tuje) obveznosti s strani Republike Slovenije upravičencem, ki so pravico do teh pokojnin pridobili po predpisih bivše SFRJ, vendar le v obsegu in pod pogoji določenimi v 18. členu ustavnega zakona oziroma 2. in 3. členu odloka. Z odlokom je po svoji vsebini urejen pravni inštitut prevzema izpolnitve, kar pomeni, da obstaja med Republiko Slovenijo oziroma toženo stranko, ki je prevzela pod določenimi pogoji obveznost varstva pravic uživalcev vojaških pokojnin, ista obveznost, kot je doslej obstajala med njimi in matičnimi nosilci socialnih zavarovanj vojaških zavarovancev. Zato s prevzemom izplačevanja družinske pokojnine tožnica ni mogla pridobiti več pravic kot so ji bile doslej priznane.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - sklep o prenehanju delovnega razmerja
Če delodajalec želi, da delavcu, ki se ne ravna po sklepu o razporeditvi v drugo organizacijo, preneha delovno razmerja, mu mora izdati sklep o prenehanju delovnega razmerja.
Uredba o ratifikaciji sporazuma med R Slovenijo in R Hrvaško o vojaških pokojninah.
akontacija vojaške pokojnine - pravna narava meddržavnega sporazuma med R Slovenijo in R Hrvaško o vojaških pokojninah
Določbe omenjenega sporazuma so prisilne narave (ius cogens), zato so zavezujoče tako za organe odločanja kot za stranke. To pa pomeni, da je z njimi omejena dispozicija strank na področju materialnega prava.