revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vročitev revizije javnemu tožilcu - zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev
Na uporabo tretjega odstavka 401. člena ZPP ne vpliva okoliščina, ali je vročena revizija dovoljena, pravočasna in popolna (dovoljena v širšem pomenu) in torej ali je predsednik senata sploh lahko odredil, da se revizija vroči javnemu tožilcu ali ne. Končna presoja o dovoljenosti revizije v širšem pomenu je namreč prepuščena vrhovnemu sodišču (tretji odstavek 400. člena in 392. člen ZPP), ne pa predsedniku senata sodišča prve stopnje. Krajši tridesetdnevni rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti torej velja za javnega tožilca, ki mu je bila opravljena vročitev revizije po odredbi sodišča ne oziraje se na to ali je bila dovoljena v širšem pomenu ali ne. Ko javni tožilec prejme hkrati z revizijo tudi prepis sodbe, zoper katero je vložena revizija (drugi odstavek 390. člena ZPP) ima takrat možnost uradno se seznaniti z njo, kar je tudi preverljivo (na podlagi povratnice, ki se hrani v sodnem spisu).
Pogoji iz 1. odstavka 211. člena carinskega zakona so materialni pogoji za dovolitev carinske shrambe in morajo biti podani kumulativno. Če eden od njih ni podan, je mogoče izdati negativno odločbo, ne da bi se upravni organ spuščal v ugotavljanje obstoja ostalih pogojev.
premoženje, ki je prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti - oblike denacionalizacije - vrnitev premoženja - kdaj nepremičnine ni mogoče vrniti - zavezanci
ZDen določa v 2. členu, da je denacionalizacija vrnitev premoženja, v primeru pa, ko vrnitev ni možna, obsega denacionalizacija plačilo odškodnine v obliki nadomestnega premoženja, vrednostnih papirjev ali v denarju. Z določitvijo oblike denacionalizacije se določi tudi njenega zavezanca (51. člen ZDen).
Izpodbijana odločitev nima razlogov o tem, ali je vrnitev parcele sploh mogoča oziroma, da za vrnitev niso podane nobene ovire, določene v ZDen. Ob dosedanji ugotovitvi, da sporna parcela predstavlja gozd, so to primeri določeni v 1.,2.,3.,in 5., točki 19. člena navedenega zakona (8. odstavek 27. člena ZDen). Če bi se izkazalo, da vrnitev ni mogoča, bi bilo treba določiti drugo obliko denacionalizacije (odškodnino), s tem pa bi se spremenil tudi zavezanec.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - preužitkarska pogodba - ugotovitev vrednosti zapuščine - kaj je darilo
Pravilna je sicer pravna opredelitev obravnavane darilne pogodbe kot pogodbe o dosmrtnem preživljanju s takojšnjo izročitvijo premoženja, se pravi kot preužitarske. Potrebno pa je dognati, ali je v celoti takšne narave in to tako v njenem sklenitvenem kot tudi spolnitvenem delu. Skratka, ni je mogoče samo spričo dejstva, da je z njo darovalka sebi in svojemu zakoncu izgovorila dosmrtno preživljanje in da gre za tvegan posel, razglasiti za odplačen posel ne oziraje se tudi na njeno izpolnjevanje. Povod za to pravdo je toženčevo uveljavljanje v zapuščinskem postopku neokrnjenega nujnega deleža po pokojni darovalki ter vračunanje darila v tožnikov dedni delež po njem. Tožnik temu nasprotuje trdeč, da je šlo v celoti za odplačni pravni posel, kar naj bi pomenilo, da s pogodbo tožniku puščenih nepremičnin ne bi bilo mogoče upoštevati pri ugotovitvi vrednosti zapuščine (četrti odstavek 28. člena zakona o dedovanju - ZD). V takšnem primeru je potrebno ugotoviti in glede na to, da se šteje za darilo sleherno neodplačno zapustnikovo razpolaganje (29. člen ZD), ali so v sicer odplačnem poslu, sklenjenem med zapustnikom in dedičem, elementi darilne pogodbe in v kakšnem obsegu. Da se to doseže je potrebno upoštevati obseg izročenega premoženja; obseg dogovorjene obveznosti obdarjenca, kakršen se je pričakoval ob sklenitvi pogodbe in kakršen je kasneje dejansko bil; ob vsem tem pa še aleatornost takšnega posla. Le vse zajemajoča primerjava teh elementov in njihovo upoštevanje lahko pripelje do spoznanja, ali gre pri takšni pogodbi v celoti ali le delno za odplačen pravni posel.
Tožena stranka je utemeljeno razveljavila odločbo o dovolitvi priglašenih del (za gradnjo teniškega igrišča) po nadzorstveni pravici, ker je prvostopni organ očitno prekršil materialni zakon (ZUN), saj je štel nov objekt za pomožni objekt, čeprav ta po odloku o pomožnih objektih to ni bil in je zanj materialni zakon predpisal izdajo lokacijskega dovoljenja (50. člen ZUN).
odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Institut odprave odločbe po nadzorstveni pravici (5. tč. 1. odst. 263. čl. ZUP) je izredno pravno sredstvo, ki se v upravnem postopku uporablja pod zakonsko določenimi pogoji predvsem v takih primerih, ko se težke posledice ne dajo odpraviti po drugi poti, zato je treba to določbo zakona razlagati restriktivno glede na okoliščine vsakega posameznega primera posebej.
Iz ugotovitev nižjih sodišč, na katere je revizijsko sodišče vezano, tožeča stranka pa jih z revizijo ne more izpodbiti (3. odst. 385.čl. ZPP) izhaja, da ima tožnik v lasti prazno družinsko stanovanjsko hišo, ki jo je mogoče s sorazmerno majhnimi izdatki usposobiti za preselitev. S preselitvijo v stanovanjsko hišo se bodo stanovanjske razmere tožnika izboljšale. Ob upoštevanju teh ugotovitev sta sodišči druge in prve stopnje materialnopravno pravilno odločili, da tožena stranka tožeči stranki spornega stanovanja ni dolžna prodati.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Po določilu 68. člena zakona o pravdnem postopku (naprej ZPP) najvišje sodišče v državi, na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, da naj postopa v posamezni zadevi drugo stvarno pristojno sodišče z njegovega območja, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek ali če so za to podani drugi tehtni razlogi. Glede na tako vsebino navedene pravne podlage je predlog za delegacijo drugega sodišča utemeljen, če je delegacija smotrna (ker se bo na drugem sodišču očitno postopek laže opravil ali pa, ker za to obstajajo drugi tehtni razlogi). V tem primeru pa se predlog utemeljuje z navedbo, da so sodnikom predlagajočega sodišča zaradi določenih okoliščin osebno znane pravdne stranke. Tak predlog pa ne utemeljuje potrebe oziroma smotrnost predlagane delegacije, ker zanjo ne navaja pravno-tehtnih razlogov. Vrhovno sodišče je zato predlog Okrajnega sodišča v C. zavrnilo kot neutemeljen.
vloge - pristojnost za sprejem vloge - zavrženje vloge
Pravilno je ravnala tožena stranka, ko je zaradi nepristojnosti zavrgla tožnikovo vlogo, ker je pravilno ugotovila, da za reševanje take vloge "za izdajo odredbe motenja posesti" ni pristojna in da tudi sicer ni podlage za odstop vloge kakemu drugemu organu.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - pristojnost - zavarovanje - sklep o zavarovanju - uporaba določb o izvršbi
O ugovoru zoper sklep o izvršbi (zavarovanju) odloča tisto sodišče, ki je sklep izdalo, čeprav bi sicer bilo krajevno pristojno za izdajo začasne odredbe neko drugo sodišče in ne tisto, ki jo je v konkretnem primeru izdalo. Zato krajevne pristojnosti sodišča po izdaji sklepa o zavarovanju ni mogoče spreminjati.
Znesek carine in drugih uvoznih davščin se obračuna po predpisih, ki so veljali na dan vložitve carinske deklaracije oz. na dan, ko je bilo blago dvignjeno izpod carinskega nadzora in dano v prost promet. Carinski zavezanec lahko uveljavlja le ugodnosti, ki jih je uveljavljal v carinski deklaraciji.
Najemodajalec lahko odstopi od najemne pogodbe za poslovni prostor, če najemnik v dveh mesecih po prejemu opomina ne izpolni svojih obveznosti iz najemne pogodbe (ne plača zaostale najemnine). Če ima nasprotno terjatev lahko najemnik izpolni svojo obveznost s pobotom samo, če je dal pobotno izjavo pred potekom dvomesečnega roka od prejema opomina.
premoženjska razmerja med zakonci - pravni posli med zakoncema - overitev sodnika kot pogoj za veljavnost
Iz ugotovitev sodišč druge in prve stopnje izhaja, da pravdni stranki pri sklenitvi pogodbe z dne 18.8.1992 nista spoštovali določbe 2. odstavka 62. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. SRS, št. 14/89 - v nadaljevanju ZZZDR), čeprav sta bili ob sklenitvi pogodbe na citirano določbo ZZZDR izrecno opozorjeni. Sklenjene pogodbe tudi nista realizirali. Zato ni utemeljena revizijska trditev, da sta sodišči prve in druge stopnje materialno pravo zmotno uporabili.
ZD člen 32. Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 9, 15.
dedovanje zaščitenih kmetij - denarna vrednost nujnega deleža - premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev
Materialnopravno pravilno je stališče sodišča druge in prve stopnje, da je treba kljub temu, da ZDKZ ne ureja vstopne pravice in v 15. čl. našteva skrčen krog zakonitih dedičev, v primerih, ko je zapustnikov otrok ali posvojenec umrl pred zapustnikom - lastnikom zaščitene kmetije - uporabiti 9. čl. ZDKZ, ki napotuje na splošne predpise o dedovanju in priznati dedno pravico tudi vnukom oziroma pravnukom zapustnika po vstopni pravici na podlagi 12. člena zakona o dedovanju, Ur. l. SRS, št. 15/76, 23/78, RS 13/94, 40/94, 82/94 - v nadaljevanju ZD. Revizijska trditev, da specialne določbe ZDKZ vstopno pravico izključujejo, je zato pravno napačna.
Na podlagi 32. čl. ZD je mogoče zahtevati izločitev v korist potomcev šele ob smrti tistega zapustnika, proti kateremu potomci lahko uveljavijo svoj izločitveni zahtevek, ne pa ob smrti tistega zapustnika, ki ima pravico do izločitvenega zahtevka. Začetek zastaralnega roka zato tožena stranka pravno napačno opredeljuje s trenutkom smrti pred svojo materjo umrlega očeta tožnikov. Sicer pa tožnika tudi ne moreta biti v drugačnem pravnem položaju, kot ga je imel v zvezi z izločitvenim zahtevkom njun oče. Njegova tožbena pravica zahtevati izločitev dela premoženja iz zapuščine matere (in stare matere tožnikov) bi namreč nastala šele s smrtjo njegove matere (in stare matere tožnikov). Zato sta ob dejstvu, da je njun oče umrl pred njuno staro materjo, tudi tožnika pridobila tožbeno pravico s trenutkom smrti stare matere. Ob upoštevanju tega trenutka pa sta tožbeni zahtevek uveljavljala pravočasno.
zamuda - kdaj pride dolžnik v zamudo - plačilo davka na promet nepremičnin
Davčni zavezanec za plačilo davka na promet nepremičnin je po določbah zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 47/90) sicer prodajalec, vendar pa to ne onemogoča pogodbenikoma kupoprodajne pogodbe, da prevzame obveznost plačila davka kupec (zaradi česar ima lahko kupec celo položaj stranke v postopku za odmero davka). Kadar se pogodbenika s kupoprodajno pogodbo dogovorita, da bo prometni davek na nepremičnine plačal kupec, postane ta del obveznosti del kupnine. Če v takem primeru kupec prevzete obveznosti pravočasno ne izpolni, čeprav je seznanjen z odločbo o odmeri davka in pravnimi posledicami nepravočasnega plačila, davek z zamudnimi obrestmi pa nato poravna prodajalec, mu mora kupec povrniti celotno plačilo (to je mimo davka tudi morebitne obresti, ki jih določa zakon o obrestni meri zamudnih obresti za davke, prispevke, carine in druge uvozne davščine - Uradni list RS, št. 14/92), ker so tudi te posledica kupčeve zamude po določilu 324. člena zakona o obligacijskih razmerjih (naprej ZOR).
izvršba - izvršba s prisilitvijo z denarno kaznijo
Po določbi 3. odstavka 286. člena zakona o splošnem upravnem postopku znesek prve denarne kazni ne sme presegati 100.000,00 SIT, zato ni v nasprotju z navedeno določbo sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim je bila tožniku zagrožena denarna kazen v navedenem znesku.
Če denacionalizacijski upravičenec svojega zahtevka po vrnitvi nepremičnine v naravi tudi po opozorilu upravnega organa, da ni zakonskih pogojev za vrnitev v naravi, ne spremeni v zahtevek za odškodnino v obliki delnic ali obveznic do izdaje prvostopne odločbe, je upravni organ ravnal pravilno, ko je zavrnil zahtevek kot neutemeljen.
ZLPP člen 48, 48a, 48a-10, 48b, 48b/1,48b/2, 50, 50/1.
oškodovanje družbene lastnine - postopek revizije - kdaj je družbena lastnina odškodovana - višina obrestne mere - ukrepi in uskladitve v podjetje - obveščanje o postopku revizije
Za odpravljanje oškodovanj družbene lastnine predvideva ZLPP od izdaje revizijskega poročila dalje dvoje različnih postopkov. Izbira postopka zavisi od okoliščine, kako je prišlo do oškodovanja družbene lastnine. Če izhaja iz revizijskega poročila, da je prišlo do oškodovanja družbene lastnine na kakšnega od načinov, navedenih v 48.a členu ZLPP, vodi nadaljnji postopek revizijski organ sam po 1. in 2. odst. 48.b člena ZLPP. Če pa do oškodovanja družbene lastnine ni prišlo na kakšnega od načinov iz 48.a člena ZLPP, revizijski organ ne more ukrepati na zgoraj opisani način, ampak mora ravnati tako, kot to določa 1. odst. 50. člena ZLPP.
10. točka 48.a člena ZLPP vsebuje štiri dejanske stanove, ki bi upravičili toženo stranko, da ravna po 1. in 2. odst. 48.b člena ZLPP, če bi njihov obstoj ugotovila iz 1. odst. 48. člena ZLPP. Tožena stranka pa v pregledu ni ugotovila nobenega od njih. Spornim dejanjem tožeče stranke še najbližji je dejanski stan, ki ga omenjena zakonska določba opredeli kot "drugi primeri zmanjšanja družbenega kapitala z lastninskim preoblikovanjem". Nanj se tudi sklicuje tožena stranka v reviziji. Vendar pa manjka glede dejanja tožeče stranke v revizijskem poročilu tožene stranke dejanska ugotovitev, da je bilo storjeno v okviru lastninskega preoblikovanja, oziroma vsaj v okviru posameznih dejanj, ki bi jih bilo mogoče opredeliti pod pojem lastninskega preoblikovanja (primerjaj 18. člen ZLPP) in je zaradi njih prišlo do oškodovanja družbene lastnine.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - službeno stanovanje - pravica začasne uporabe stanovanja
Na tako imenovanih službenih stanovanjih, dobljenih po določilu 40. člena ZSR, so pridobile osebe, ki so opravljale določene službene dolžnosti, le pravico do začasne uporabe stanovanja in ne stanovanjske pravice. Pravico do nakupa drugega primernega stanovanja v smislu 2. odstavka 129. člena SZ pa so na podlagi določila 3. odstavka istega člena pridobile le osebe, ki jim je bila na službenih stanovanjih dodeljena stanovanjska pravica.