oblike denacionalizacije - vrnitev premoženja - odškodnina
Ugotovitev vrednosti nepremičnine po podržavljenju je ena od bistvenih točk za odločitev o načinu vračanja, ker lahko upravičenec namesto vračila v naravi z doplačilom odškodnine zahteva polno odškodnino. Zato je odločitev o vrnitvi v naravi preuranjena, če v bistvenih točkah ni bila ugotovljena dejanska podlaga za poznejšo odločitev o odškodnini.
Od uveljavitve podzakonskega predpisa dalje je dana zakonita podlaga za obračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča z v njem določeno vrednostjo točke v določenem obdobju.
V upravnem sporu sodišče presoja le zakonitost izpodbijanega akta in vprašanje, ali ta vsebuje tako nepravilnost, ki ima za posledico ničnost, ne more pa presojati, ali je ničen tudi akt, katerega ničnost je stranka uveljavljala v upravnem postopku, v katerem je bil tak izpodbijani akt izdan.
Po določilu 1. odstavka 200. člena mora povzročitelj škode povrniti oškodovancu pravično denarno odškodnino. Pravni standard "pravična denarna odškodnina" razčlenjuje 2. odstavek istega člena, ki nalaga sodišču, da pri odločanju o podlagi škode in višini odškodnine upošteva pomen prizadete dobrine in namen te odškodnine, pri čemer mora paziti, da ne bi šlo na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom odškodnine. Glede na tako materialno- pravno podlago zaključuje revizijsko sodišče, da je bila tožniku priznana previsoka odškodnina za vse tri oblike napremoženjske škode. Upoštevaje spredaj navedene razloge in vse pravno upoštevne okolnosti na strani tožnika in ki so bile ugotovljene v postopkih na prvi in drugi stopnji, je po presoji revizijskega sodišča pravična denarna odškodnina za telesne bolečine 100.000,00 SIT, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti 100.000,00 SIT in za strah 25.000,00 SIT, to je skupaj 225.000,00 SIT odškodnine z zamudnimi obrestmi. S tako odmerjeno odškodnino so bile pri vsaki od obravnavanih oblik škode upoštevane vse pravno pomembne okoliščine ter je zato utemeljena le takšna odškodnina in ne višja, ki je bila priznana v postopkih na prvi in drugi stopnji.
3. odst. 110. čl. KZ določa, da se v primeru preklica pogojnega odpusta pri izteku enotne kazni vzame kot določen tisti del prej izrečene kazni, ki je obsojenec še ni prestal. Zato sodišče ni kršilo zakona s tem, ko ni izreklo obsojencu enotne kazni z upoštevanjem celotne prej izrečene kazni.
CZ člen 24, 24/1, 200, 200/1, 249, 249/2. ZPD člen 6, 7, 26.
obračun carine - prometni davek
Po določbi 26. člena, v zvezi s 6. in 7. členom ZPD (Ur.l. RS, št. 4/92), nastane obveznost plačila prometnega davka pri uvozu takrat, ko nastane obveznost plačila carine.
Po določbi 50.člena zakona o stanovanjskih razmerjih, je bilo mogoče zahtevati izselitev nezakonito vseljene osebe bodisi v upravnem postopku, bodisi s tožbo v roku dveh let od vselitve. Po preteku tega roka je nezakonito vseljena oseba pridobila stanovanjsko pravico. Zaradi pasivnosti upravičenca in poteka prekluzivnega roka se je na ta način uredilo pravno razmerje med stanodajalcem in nezakonito vseljeno osebo.
Ni podana pravna podlaga za denacionalizacijo po 3. in 4. členu ZDen, saj je bil zakon o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Ur.l. SRS, št. 27/72), ki je bil podlaga za razlastitev zemljišč, sprejet in uveljavljen v letu 1972 (1.7.1972), torej po uveljavitvi ustave SFRJ iz leta 1963.
Podatek, kdaj je zasebni tožilec izvedel za kaznivo dejanje in storilca ni potreben za natančno določitev kaznivega dejanja, temveč gre za procesno predpostavko, ki jo bo sodišče razčistilo na glavni obravnavi.
odpoved najemne pogodbe - tožba na izpraznitev stanovanja - vojaško stanovanje
Imetnik stanovanjske pravice je lahko dobil ali pa izgubil stanovanjsko pravico le na način in pod pogoji, ki jih je določal zakon. Ker je toženec pridobil stanovanjsko pravico na garsonjeri v skladu s tedaj veljavnimi predpisi, te pravice zaradi kasnejše nezakonite dodelitve drugega, to je spornega stanovanja, ni mogel izgubiti. Stanovanjska pravica na garsonjeri je tako v prejšnjem obsegu obstajala še naprej. Toženec je med postopkom vsaj v obliki ugovora uveljavljal svoje pravice do garsonjere. Tak ugovor je materialnopraven in ga sodišče mora oceniti ter upoštevati (3. odstavek 297. člena ZPP). Zato je zmotno stališče nižjih sodišč, da bi lahko toženec uveljavljal svoje pravice do garsonjere le z nasprotnim zahtevkom. Sicer pa je tožnica v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje (10.8.1994 - l. št. 41) ponudila tožencu, da mu omogoči vselitev v njegovo prejšnje stanovanje ali v drugo temu stanovanju enakovredno stanovanje. Ob takem dejanskem in procesnopravnem stanju se pokaže, da je bil tožničin izpraznitveni zahtevek utemeljen, toda ob njeni hkratni obvezi, da tožencu ob izselitvi ponudi uporabo njegove prejšnje garsonjere, ali pa tej primerno drugo stanovanje.
Delno zmotno sta materialno pravo uporabili sodišči prve in druge stopnje le v odločbi o obrestih na dosojeno glavnico. Pri tem sta prezrli določilo 2. odstavka 279. člena zakona o obligacijskih razmerjih, ki določa, da je mogoče zahtevati zamudne obresti od neplačanih obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. To pa je bilo v tem primeru storjeno z vložitvijo tožbe 2.7.1992. Tožnici gre zato obrestni zahtevek šele od navedenega datuma in ne že od 14.4.1992, kot sta to pravno zmotno zaključevali sodišči nižjih stopenj. Sporne obresti so namreč obrestne obresti.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost - hujša kršitev delovnih obveznosti
Delavec stori hujšo kršitev delovne obveznosti, če spi na delovnem mestu, čeprav je kršitev storjena v delovnem času, ki je daljši od 12 ur, če je bil neenakomeren delovni čas zakonito odrejen in se je delalo v turnusu.
delovno razmerje pri delodajalcih - odsotnost z dela zaradi bolezni - prenehanje delovnega razmerja
O upravičenosti začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni, poškodb pri delu ali izven dela, medicinskih preiskav, nege obolelega družinskega člana, ne more odločati delavec sam, marveč takšno stanje ugotavlja pristojna zdravstvena služba.
Delavec ima pravico biti navzoč, ko se obravnava njegova zahteva oziroma ugovor, ter se izjaviti o dejstvih, pomembnih za odločanje. Kršenje te pravice je vedno absolutna bistvena kršitev določb pri vodenju predhodnega postopka z vsemi posledicami.
izredna pravna sredstva - revizija - dovoljenost revizije - socialni spor
Zakon o delovnih in socialnih sodiščih je v 73. čl. omejil obseg dovoljenosti revizije le na delovne spore, pravnomočno končane do uveljavitve tega zakona - t.j. do 13.5.1994 - ki zajemajo sklenitev, razporeditev in prenehanje delovnega razmerja; ne dopušča pa je v socialnih sporih.
izredna pravna sredstva - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi
Ne gre za novo dejstvo, če se v predlogu za obnovo postopka ugovarja verodostojnost dokaza, ki ni bil upoštevan v odločbah nižjih sodišč, s katerima je bila ugotovljena disciplinska odgovornost tožnika, zato revizija ni uspešna.