Uporaba določbe 200. člena ZOR o pravični denarni odškodnini za nepremoženjsko škodo ne zahteva le konkretizacije oškodovančevih prikrajšanj, ki imajo za posledico telesne in duševne bolečine, temveč tudi primerjavo z drugimi podobnimi primeri škod zaradi zagotovitve enakega obravnavanja manjših, večjih in katastrofalnih škod in odškodnin zanje. Izpodbijani sodbi ni mogoče očitati, da opisanega stališča ne bi upoštevala.
povrnitev škode - povrnitev gmotne škode - vzpostavitev prejšnjega stanja in denarna odškodnina
Med pravdnima strankama sklenjena pogodba je toženi stranki prepovedovala samovoljne posege v poslovni prostor. Te pogodbene določbe tožena stranka ni spoštovala, ob izpraznitvi poslovnega prostora pa prejšnjega stanja tudi ni vzpostavila, čeprav je to možnost imela. Po ugotovitvah nižjih sodišč je tožena stranka poslovni prostor izpraznila že 15.9.1990. Za vzpostavitev prejšnjega stanja v poslovnem prostoru sama strokovno ni usposobljena, poleg tega pa bi ob dejstvu, da sedaj poslovni prostor zaseda drug najemnik, imelo sedanje vzpostavljanje prejšnjega stanja za posledico, da bi bilo potrebno lokal zapreti za mesec dni. Ob upoštevanju navedenih okoliščin je materialnopravno pravilen zaključek obeh sodišč, da te okoliščine ne opravičujejo vzpostavitve prejšnjega stanja in da tožeča stranka utemeljeno zahteva povrnitev nastale škode v denarju (4. odst. 185. čl. zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR).
ZUP člen 286. ZZZDR člen 106. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 12.
izvršba s prisilitvijo - razmerja med starši in otroci - pravica do osebnih stikov
Ko odraščajoči otrok (12 let) prekine stike z očetom časovno prej kot je to določeno z izvršljivo odločbo, je treba v zvezi s trajanjem stikov, v izvršilnem postopku zaslišati tudi otroka, saj samo objektivno stanje, da stiki z očetom niso trajali toliko časa, kot je z odločbo določeno, v takem primeru ni zadostna podlaga za sklep, da mati ni naredila vsega, da bi bili ti stiki v celoti realizirani in da bi bila s tem njena obveznost iz odločbe izpolnjena.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost - prenehanje delovnega razmerja
Kot zmotno uporabo materialnega prava je revizija uveljavljala okoliščino, da je pristojni javni tožilec umaknil obtožnico zoper njo v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja, ki se je po opisu ujemalo s kršitvijo delovne obveznosti. Ta okoliščina ne kaže na zmotno uporabo materialnega prava in ker ta ne izhaja iz revizijskih razlogov in tudi revizijsko sodišče ni ugotovilo zmotne uporabe materialnega prava, je revizijo zavrnilo.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost - ugotovitev dejanskega stanja - prepoved reformatio in peius
Ugotovitev sodišča druge stopnje o obstoju še druge kršitve, ki ni bila predmet disciplinskega postopka pri toženi stranki, pravno sploh ne obstaja, saj jo izključuje prepoved iz 374. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 24. člena ZSZD.
Ni podana bistvena kršitev ZPP iz 13. tč. drugega odstavka 354. člena, če je sodišče v izreku odločbe določilo denarno kazen v višini 10 % plače, v obrazložitvi pa pomotoma navedlo 15 %, in je pismeni odpravek identičen z odločitvijo na seji senata.
Zamude roka za vložitev revizije ni mogoče pripisati očitni pomoti, če je odvetnik revizijo naslovil in poslal na ustavno sodišče, ta pa je na prvostopno sodišče prispela po roku za vložitev revizije.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep
Ker je revident delovno nalogo odklonil zaradi subjektivnega mnenja, da je ne bo zmogel, je možen edino zaključek, da ni bilo zakonitega razloga za odklonitev dela, to pa tudi pomeni, da je šlo za dejanje, ki je imelo znake kršitve delovne obveznosti.
delovno razmerje v državnih organih - plače in drugi prejemki - odpravnina ob upokojitvi
Revizijsko sodišče je potrdilo odločbi nižjih sodišč, da je delavec ob odhodu v pokoj upravičen do nagrade v višini treh bruto plač. To vprašanje ureja 70. člen Zakona o delavcih v državnih organih. Ker kolektivne pogodbe glede tega vprašanja za te delavce ne veljajo, je treba uporabiti določila zakonov, po katerih je plača obračunana v bruto znesku in delavec odvaja prispevke po delodajalcu. Ker se od odpravnin davki ne plačujejo, je do tega dela plače pri obračunu omenjene nagrade upravičen delavec.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti - disciplinska odgovornost - sodni postopek
Ni podana sprememba dejanskega stanja v smislu 1. točke 373. člena ZPP, ki bi imela za posledico kršitev določb postopka iz 7. in 9.
točke 2. odstavka 354. člena v zvezi s 1. točko 1. odstavka 385.
člena ZPP, če je sodišče druge stopnje sprejelo pravni zaključek, da pomenijo opisana dejanja tožnika takšno hujšo kršitev delovnih obveznosti, za katera se glede na obstoj objektivnih in subjektivnih pogojev izreče disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja.
Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da tožnikova ravnanja niso pogojevala izreka najstrožjega ukrepa, ker takšno pravno sklepanje sodi v področje uporabe pravnih predpisov.
delovno razmerje pri delodajalcih - razporejanje delavcev
Zakonske določbe omogočajo razporeditev delavca na vsako delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnostim, če je razporeditev potrebna zaradi nujne potrebe delovnega procesa in organizacije dela.
delovno razmerje pri delodajalcih - izredna pravna sredstva - bistvena kršitev določb postopka
Revizijsko sodišče je razveljavilo odločbo sodišča druge stopnje, ki je potrdila odločbo sodišča prve stopnje tudi v delu, ko je tožnico reintegriralo, čeprav je bila že v neki drugi odločbi reintegrirana na prejšnje delovno mesto. Sodišče druge stopnje svoje odločitve o tem vprašanju ni obrazložilo, čeprav je že pritožba toženke opozorila, da je bilo dvakrat odločeno v isti stvari.
Invalidnost po določbi 24. člena ZPIZZVZ nastane, ko vojaškemu zavarovancu preneha služba zaradi ugotovljene trajne nezmožnosti za aktivno vojaško službo kot posledica bolezni, poškodbe izven dela, poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti - prenos pristojnosti zemljiške knjige
Nesmotrno in nezdružljivo z naravo zemljiškoknjižnega postopka bi bilo iskati rešitev za neažurnost pristojnega sodišča s prenosom pristojnosti na drugo sodišče.
dokazi in izvajanje dokazov - pravila o dokaznem bremenu
Po določilu 221.a člena ZPP sklepa sodišče o spornem pravno relevantnem dejstvu na podlagi pravila o dokaznem bremenu, če tega dejstva ne more zanesljivo ugotoviti na podlagi izvedenih dokazov (8. člen ZPP).
Katera stranka nosi za neko dejstvo dokazno breme, izhaja iz določila 2. odstavka 7. člena ZPP, da morajo stranke predlagati dokaze, s katerimi dokazujejo dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke. To sledi tudi iz določila 3. odstavka 106. člena ZPP, da mora stranka v vlogi, v kateri postavi zahtevo, zanjo navesti tudi dokaze. Iz teh določb načelno izhaja, da je dokazno breme za določeno trditev na strani tistega, ki se nanjo sklicuje.
Če je pravdna stranka dokazala zatrjevano dejstvo, potem je dokazno breme na nasprotni stranki, da dokaže, da dejstvo ne obstoji.
Po 2. odstavku 349. člena zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se uporablja tudi v revizijskem postopku (399. člen ZPP), lahko stranka, dokler sodišče ne izda odločbe, umakne pravno sredstvo. Izjava o umiku učinkuje takoj, ko jo sodišče prejme. Privolitev nasprotne stranke ni potrebna.
pritožba - pritožbeni razlogi - razlogi o odločilnih dejstvih
Kljub zagovoru obdolženca, da ni mogel z vozilom zapeljati na desni vozni pas oziroma nato na odstavni pas, ki v takem zagovoru, upoštevaje izpovedbe navedenih prič, ni ostal osamljen, se sodišče prve stopnje s to okoliščino ni prav nič ukvarjalo ter v razlogih sodbe ni zavzelo stališča glede te okoliščine ter ni pojasnilo, na podlagi katerih dejstev in dokazov šteje za dokazano, da bi obdolženec lahko ravnal v skladu z določilom II. odstavka 116. člena Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa. Iz razlogov sodbe sodišča prve stopnje celo sledi, da je v celoti sprejelo mnenje izvedenca prometne stroke ing. J.S., le-ta pa je v svojem mnenju med drugim navedel, da je zelo vprašljivo in tudi neugotovljeno, če je obstajala realna možnost za zavijanje v desno na odstavni pas, ocenil pa je tudi, da je bilo v konkretni prometni situaciji opozorilo z vključitvijo vseh štirih utripalk varnejše od tveganega zavijanja na desno. V sodbi sodišča prve stopnje tako niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, kar pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke I. odstavka 371. člena ZKP,