pridobitev - državljan druge republike - obsojena oseba - nevarnost za javni red in mir - prosti preudarek - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Upravni organ po prostem preudarku zavrne vlogo za pridobitev državljanstva RS tudi, če vlagatelj izpolnjuje vse pogoje po zakonu, ako bi sprejem take osebe v državljanstvo predstavljal nevarnost za javni red in mir, varnost ali obrambo države.
Tudi odločba po prostem preudarku mora vsebovati bistvena dejstva in okoliščine ter dokaze za obstoj nevarnosti za javni red.
Če je priglašena graditev nadstrešnice, dejansko pa so izvršena adaptacijska dela z nadzidavo betonskega objekta, je potrebno pridobiti lokacijsko dovoljenje.
DENACIONALIZACIJA - LASTNINJENJE - UPRAVNI POSTOPEK
VS12127
ZLPP člen 3, 9, 12.ZDen člen 68, 88, 88/1, 88/2.ZPod člen 83, 183, 184, 185.
začasna odredba
Po uveljavitvi ZLPP določba 68. člena ZDen ne more biti več temelj za zavarovanje zahtevkov v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij. Toda dejstvo, da organ prve stopnje o predlogu za izdajo začasne odredbe ni odločil pred uveljavitvijo ZLPP, po mnenju sodišča ne more iti v škodo denacionalizacijskih upravičencev. Zato bi organ prve stopnje ob uveljavitvi ZLPP moral denacionalizacijskim upravičencem dati možnost, da se izjavijo o svojem predlogu in ga po potrebi uskladijo z ZLPP in o takem predlogu postopati in odločiti po določbah ZLPP (12. člen).
izredna pravna sredstva - rok za vložitev - pravočasnost - pravni pouk
Toženec ne izpodbija ugotovitve izpodbijanega sklepa, da je šele dne 12.11.1993 vložil revizijo zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. opr. št. II Cp 27/93 z dne 16.6.1993, ki jo je prejel dne 25.6.1993. V opravičilo navaja, da za rok za vložitev revizije ni vedel, ker mu ni bil dan pravni pouk. Vendar ta okoliščina ne more opravičiti zamude roka. Zakon o pravdnem postopku namreč ne določa, da bi morale sodne odločbe navajati pravni pouk za izredna pravna sredstva.
pridobitev z naturalizacijo - pogoj znanja slovenskega jezika - če koristi državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov
Sprejem v državljanstvo Republike Slovenije je možen, če prosilec izpolnjuje pogoje, med drugim tudi pogoj znanja slovenskega jezika. Ne glede na predpisane pogoje pa lahko pridobi državljanstvo, če to koristi državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov po predhodnem mnenju Vlade Republike Slovenije.
revizija - dovoljenost revizije - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) določa v prvem odstavku 385. člena, da se revizija lahko vloži zaradi bistvene kršitve nekaterih določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena (absolutne bistvene kršitve), zaradi bistvenih kršitev iz prvega odstavka tega člena (relativne bistvene kršitve) pa le, če so bile storjene v postopku pred sodiščem druge stopnje. Slednje je potrebno razumeti širše, se pravi, da so lahko revizijski razlog ne le relativne kršitve storjene "prvič" na pritožbeni stopnji, marveč tudi tiste, ki so bile storjene na prvi stopnji in jih je revident uveljavljal s pritožbo, višje sodišče pa jih neutemeljeno ni sankcioniralo in jih je tako storilo tudi samo. Iz povedanega seveda izhaja, da revident, ki takšnih kršitev ni uveljavljal v pritožbi, jih ne more uveljavljati niti v reviziji.
ZUP člen 5, 14, 242. ZUS (1977) člen 17, 17/2, 39, 39/2. ZUN člen 74, 74/3, 76, 76/2.
ukrepi urbanističnega inšpektorja - izvršba - pomoč neuki stranki
Tožena stranka bi glede na pritožbene ugovore morala presoditi (242. člen ZUP) možnost odloga izvršbe in časovno utemeljenost prvostopnega sklepa o dovolitvi izvršbe, zlasti ker bi z možno pravnomočnostjo lokacijskega dovoljenja tožnikoma lahko nastala težko popravljiva škoda z odstranitvijo objekta in ker javni koristi ne nasprotuje odložitev izvršitve odstranitvene odločbe do ugotovitve pravnomočnosti lokacijskega dovoljenja, saj je namen ZUN tudi na ta način možno doseči. V temeljnih načelih upravnega postopka (5. in 14. čl. ZUP) je določeno, da morajo upravni organi pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice ter skrbeti, da nevednost in neukost stranke v postopku nista v škodo pravici, ki ji po zakonu gre.
Tožniku ni prenehalo stanovanjsko razmerje in tudi ni bilo podlage za odpoved stanovanjskega razmerja brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov po določbah zakona o stanovanjskih razmerjih (148.čl. stanovanjskega zakona). Navedene ugotovitve so pomembne za odločitev v tej zadevi, kajti o tem, da je tožnik stanovanje tožene stranke izpraznil in ji ga izročil (126.čl. stanovanjskega zakona), ni bilo spora.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Sporni znesek ne presega vrednosti, ki je potrebna za dovoljenost revizije. Zato je revizijsko sodišče zavrglo revizijo stranskega intrervenineta kot nedovoljeno (392.čl. ZPP).
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Za presojo, ali gre za premoženjski zahtevek po 382. členu ZPP, ni pomembno, ali je odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka, to je o tem, ali je tožena stranka dolžna skleniti prodajno pogodbo s tožečo stranko, odvisna od tega, ali je bila tožnica imetnica stanovanjske pravice ali ne. Ta ugotovitev ima naravo predhodnega vprašanja, ki za presojo dovoljenosti revizije ni odločilno.
Pogodba je navidezna, če stranki na sporni parceli nista hoteli ustanoviti služnosti in je do takšnega zapisa v pogodbo prišlo zato, ker sta hoteli prikriti drugo, tedaj nedovoljeno prodajno pogodbo. Nedovoljeno zato, ker niso bili izpolnjeni pogoji iz v času sklenitve pogodbe veljavnega zakona o kmetijskih zemljiščih - Ur.l. SRS, št. 17/86 - preč.b. in Ur.l. RS, št. 9/90).
lastninjenje in privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - ožji družinski člani
Lastnikova dolžnost prodaje zasedenega stanovanja nastopi, ko to zahteva katera izmed oseb, naštetih v 117. členu SZ, ki lahko pridobi lastninsko pravico na stanovanju in ki se izkaže s pisno privolitvijo imetnika stanovanjske pravice. Ta s pisno privolitvijo ne prenaša svoje pravice do odkupa temveč odloči le o tem, kateri izmed upravičencev do privatizacije ima pravico do odkupa stanovanja po 117. in naslednjih členih SZ. Zato dejstvo, da tožnikov oče, ki je imetnik stanovanjske pravice ni državljan RS, ne more vplivati na tožnikovo pravico do odkupa stanovanja. Razloženi pomen pisne privolitve imetnika stanovanjske pravice iz prvega odstavka 117. člena SZ tako izključuje uporabo načela, da nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam.
ZOR člen 26, 30, 552, 454, 454/1, 552, 552/1. ZTLR člen 20, 33, 34, 34/1.
pogodba - sklenitev pogodbe - kdaj je pogodba sklenjena - pogajanja - prodaja - prodajna pogodba - menjava - menjalna pogodba - pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - izročitev stvari v posest
Vprašanje, ki ga načenja revizija ali je šlo v tem primeru za menjalno pogodbo (avtomobil za nepremičnino in doplačilo) ali za dve prodajni pogodbi (za avtomobil in za nepremičnino), je za rešitev tega spora nepomembno, saj je tako pri eni kakor pri drugi poleg obligacijske pomembna tudi stvarnopravna komponenta - prenos pravice razpolaganja oziroma, kot v tej zadevi, lastninske pravice. Zakon namreč določa, da se z menjalno pogodbo vsak pogodbenik zavezuje nasproti svojemu sopogodbeniku, da mu bo izročil stvar, ki se menjuje, tako da bo ta pridobil lastninsko pravico (prvi odstavek 552. člena ZOR) oziroma se prodajalec s prodajno pogodbo zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izročil kupcu, tako da bo ta pridobil lastninsko pravico (prvi odstavek 454. člena ZOR). Na podlagi pravnega posla (prvi odstavek 20. člena zakona o temeljnih lastninskopavnih razmerjih -ZTLR) pa se pridobi lastninska pravica na premični stvari z njeno izročitvijo (prvi odstavek 34. člena ZTLR) na nepremičnini pa z vpisom v javno knjigo - 33. člen ZTLR). Tako se pokaže, da je utemeljen zahtevek, da mora toženec spričo sklenjene pisne pogodbe omogočiti tožniku, da bo pridobil lastninsko pravico na predmetu pogodbe, se pravi, da mora izstaviti za vpis v javno knjigo primerno listino.
Izdaja ugotovitvene odločbe o stvarni pristojnosti upravnega organa ni niti v zakonu o splošnem upravnem postopku, niti v kakem drugem zakonu urejena kot upravna stvar. Odločitev o stvarni pristojnosti je odločitev o procesnem vprašanju, ki ne more biti predmet samostojnega upravnega odločanja oz. sodnega varstva zaradi molka organa.
Stanovanjsko razmerje preneha po 58.čl. zakona o stanovanjskih razmerjih zaradi več kot 6 mesečne neuporabe stanovanja. Pri tem ni pomembno, kje živi dotedanji imetnik stanovanjske pravice. Gre za samostojen razlog za prenehanje stanovanjskega razmerja, ki ni odvisen od okoliščin, ki so pomembne za ugotavljanje odpovednih razlogov po 60. čl. istega zakona. Zato tožena stranka neutemeljeno povezuje 58. in 60. člen zakona o stanovanjskih razmerjih.
ZUKZ člen 17. Dunajska konvencija o pogodbenem pravu člen 60, 70.
pravno nasledstvo držav - ustavitev izvajanja mednarodne konvencije
Ne vpliva na dopustnost sodnega postopanja dejstvo, da še ni rešeno vprašanje pravnega nasledstva po bivši SFRJ, saj ima vprašanje pravnega nasledstva lahko vpliv le na odnose med državami kot javnopravnimi subjekti, ne pa na pravnogospodarska razmerja med zasebnimi subjekti. Enako velja za dejstvo, da Republika Srbija in Republika Črna gora še nista povsod mednarodno priznani kot državi, saj se to tiče le vprašanja javnega prava in dopustnosti njihovega nastopanja v mednarodnih odnosih. Sicer pa Republika Srbija in Republika Črna gora obstojita de facto kot državi in se jima zato po učenju mednarodnega javnega prava prizna ta pravna subjektiviteta. Vprašanje pravne osebnosti tožeče stranke pa se po določilu 17. člena zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih presoja po pravu države, po kateri je bila pravna oseba ustanovljena. Tožeča stranka je pravna oseba, saj ves čas nastopa kot nosilec pravic in obveznosti, kar izhaja tudi iz dejstva, da je sklenila v tem postopku obravnavano gospodarsko pogodbo in opravljala dela v tujini.
Ni mogoče šteti za dokazano, da Republika Srbija ne spoštuje v poštev prihajajoče Haaške konvencije o olajšanju mednarodnega pristopa k sodišču, po kateri imajo subjekti iz držav podpisnic načelno enak položaj pred sodiščem v drugi državi kot lastni državljani. Samo v primeru, če bi to bilo dokazano, bi to lahko bil razlog za tako imenovano retorzijo - ustavitev izvajanja Haaške konvencije v Republiki Sloveniji proti subjektu iz države kršiteljice konvencije, kot to določata 2. b točka 60. člena in 1. a točka 72. člena Dunajske konvencije o pogodbenem pravu.
Po določbi 66. člena zakona o dohodnini, veljavnem na dan 1.1.1993, za to leto se je davek odmeril, se investicijski stroški, kar stroški obnove so, niso šteli med stroške vzdrževanja in upravljanja, ki so sicer po navedeni določbi poleg enoletne amortizacije in stroškov obratovanja odbitna postavka pri ugotavljanju osnove za davek od dohodkov, ki jih lastnik doseže med drugim z oddajanjem poslovnih prostorov v najem.
ZOR člen 169, 169/2, 167, 200. ZPP (1977) člen 201.
povzročitev škode - odgovornost za drugega - odgovornost za mladoletnika - odgovornost iz pravičnosti - denarna odškodnina - pretrpljene telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - poškodba očesa - sosporniki - enotno sosporništvo
Za odgovornost staršev, da na podlagi pravičnosti povrnejo škodo, ki jo je povzročil njihov mladoletni otrok, sposoben za razsojanje, je poleg drugih okoliščin, ki kažejo na pravičnost takega oškodovančevega zahtevka, vedno odločilno tudi premoženjsko stanje staršev in oškodovanca. Iz ugotovitev nižjih sodišč pa izhaja, da starša petega toženca razen stanovanja, v katerem družina živi, drugega premoženja nimata, pokojnina, ki jo prejema oče petega toženca je nizka, enako pa velja tudi za dohodke matere petega toženca, poleg tega pa morata starša petega toženca preživljati še dve sestri petega toženca, ki se še redno šolata. Na drugi strani pa živi oškodovanec po ugotovitvah nižjih sodišč vendarle v ugodnejših razmerah, saj sta njegova starša lastnika 6 ha velike kmetije, na kateri bo tožnik tudi v bodoče živel in delal.
Ker je z izpodbijano odločbo bila odločba organa prve stopnje odpravljena in vrnjena zadeva v ponovni postopek in odločanje, o tožnikovi obveznosti plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča sploh še ni odločeno. Zato tožnik z izpodbijano odločbo ni prizadet v kakšni pravici ali pravni koristi.