Zavezanec, ki pri odmeri dohodnine uveljavlja olajšavo za vzdrževanega družinskega člana in gre za primer razvezanih zakoncev, je upravičen do olajšave le, če to preživnino dejansko plačuje.
Če razvezo preužitkarske pogodbe zahtevajo dediči, je to premoženjski zahtevek. Zato zanj velja 382/3 člen ZPP. Na takšno opredelitev zahtevka ne vpliva dejstvo, da sta dediča tožbeni zahtevek, kateremu je bilo ugodeno, postavila kot podrejeni zahtevek. Gre za nov zahtevek, ki ga je tožeča stranka postavila poleg obstoječega. S tem je tožbo spremenila (prvi odstavek 191. člena ZPP).
Sprejem v državljanstvo Republike Slovenije je možen, če to koristi državi, med drugim iz nacionalnih razlogov. Nacionalni razlogi so podani, če je prosilec slovenske narodnosti. Zato mora Vlada RS, če da negativno mnenje za sprejem v državljanstvo, navesti razloge, zakaj ne obstoji nacionalni interes države za sprejem prosilca v državljanstvo Republike Slovenije.
Če sta se stranki dogovorili, da bo tretji vplačal določen znesek, pa tega ni storil, to ni postala obveznost tožeče stranke. Gre za situacijo iz 153. člena ZOR in bi tožeča stranka bila lahko le odškodninsko odgovorna, tožena stranka pa ni te v pobot uveljavljane terjatve nikoli temeljila na odškodninski dejanski podlagi.
Prvotna tožeča stranka je vložila tožbo na razveljavitev izročilne (preužitkarske) pogodbe. V tožbi ni navedla vrednosti spornega predmeta. Ker je šlo za spor o pogodbi, ki vsebuje med drugim tudi dogovor o preživljanju, je bila po izrecni določbi 1. točke četrtega odstavka 382. člena ZPP revizija dovoljena. Vendar pa je med postopkom tožeča stranka J. Z. umrla. Spor se je nato nadaljeval med dediči zapustnice.
Zahtevek na razvezo pogodbe je zato v nadaljevanju postopka izgubil naravo spora o preživljanju in postal običajen premoženjskopravni spor. Če pa je tako, veljajo zanj določbe prvega in tretjega odstavka 382. člena ZPP. Zato je dopustnost revizije kot izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno sodbo v tem primeru odvisna - ker se zahtevek ne nanaša na denarno terjatev - od navedbe vrednosti spornega predmeta.
Denarni tožbeni zahtevek zakonca temelji na neopravičeni obogatitvi (210. člen zakona o obligacijskih razmerjih) in ne na določbah zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 14/89, preč.b.) o skupnem premoženju.
Po določbi 4. odst. 148.čl. Stanovanjskega zakona pa je breme uveljavljanja sklenitve najemne pogodbe na prejšnjem imetniku stanovanjske pravice. Kadar lastnik zavrne zahtevo imetnika stanovanjske pravice na sklenitev najemne pogodbe, si lahko imetnik stanovanjske pravice zagotovi položaj najemnika po Stanovanjskem zakonu tako, da sproži postopek po 4. odst. 148.čl. Stanovanjskega zakona. Če je tožen na izpraznitev stanovanja iz razloga, ker nima najemne pogodbe, se lahko izpraznitvenemu zahtevku upre samo na opisan način.
vročanje - način vročanja - vročanje vabila stranki, ki ima pooblaščenca - zaslišanje strank - lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa
Za vročitev velja v primerih, ko ne gre za izvedbo dokaza z zaslišanjem strank po 268. členu ZPP, stranka pa ima pooblaščenca, specialna določba 138. člena ZPP. Zato z vročitvijo vabila pooblaščencu sodišče tožniku ni vzelo možnosti obravnavanja pred sodiščem, in s tem torej ni storilo kršitve po 7. točki drugega odstavka 354. člena ZPP.
Če je eden od prejšnjih zakoncev med trajanjem nepravdnega postopka sklenil kupoprodajno pogodbo po SZ, pogodba zato še ni nična. Njena veljavnost je bila v času sklenitve odvisna od tega, ali bo tisti, ki je stanovanje kupil, postal oziroma ostal imetnik stanovanjske pravice.
ZDR (1990) člen 131. ZTPDR člen 32, 83. ZSDUIS člen 70.
ukrep delovnega inšpektorja
Kršitev pravice do regresa za letni dopust oz. neizplačilo te denarne obveznosti ni urejeno kot inšpekcijska stvar, zato delovni inšpektor ni bil pristojen za izrečeni ukrep izplačila regresa delavcem.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - če stranki ni dana možnost obravnavanja pred sodiščem
Revizijsko sodišče je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje s tem, da o bistveni okoliščini ni izvedlo nobenih dokazov, onemogočilo toženi stranki, da v dokaznem postopku sodeluje, in sicer, da se izvajajo dokazi, katere je predlagala, in da se sama izjavi o drugih dokazih, s katerimi sodišče ugotavlja sporno okoliščino. Zaradi takega ravnanja sodišča prve stopnje tožena stranka ni imela možnosti obravnavanja pred sodiščem in je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7.tč. 2.odst. 354.čl. ZPP. Ker bi moralo sodišče druge stopnje po 2.odst. 365.čl. ZPP na omenjeno kršitev paziti po uradni dolžnosti, bi moralo pritožbama tožene stranke in intervenienta ugoditi in sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti, čeprav tožena stranka uveljavljane bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni oprla na ustrezno zakonsko določbo. Tako je tudi v sodbi sodišča druge stopnje podana kršitev določb pravdnega postopka iz 7.tč. 2.odst. 354.čl. ZPP.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
V času nesreče je imela tožnica 32 let, je mati dveh otrok in po poklicu administratorka. Za odločitev o odškodninskem zahtevku zaradi duševnih bolečin za zmanjšane življenjske aktivnosti so pomembne prav te ugotovitve. Tožnica je občutno prizadeta pri opravljanju domačih opravil, kjer se ni mogoče izogniti delu z vzročenimi rokami, občasnim težjim delom in v prisilni drži. Prizadeta pa je tudi pri poklicnem delu, saj kot administratorka opravlja svoje delo v drži, ki jo šteje izvedenec kot prisilno. Pri tem je treba upoštevati mladost, slabe izglede glede zdravstvenega stanja v bodoče in dejstvo, da tožnica trajno trpi bolečine.
Upravni organ mora v negativni odločbi natančno navesti ugotovljeno dejansko stanje, to je, za kakšne okoliščine gre pri bolezni in negi mld. otroka tožeče stranke in zakaj teh okoliščin ni možno opredeliti kot enega izmed razlogov, na podlagi katerih je možna odložitev vojaških vaj.
Ne glede na različno imenovanje stanovanjske pravice na hišniškem stanovanju, pa so vsakokrat veljavni stanovanjski predpisi vsebinsko enako opredeljevali to pravico in sicer tako, da je bila strogo vezana na osebo, ki je opravljala hišniška, kurjaška ali podobna dela. Bistvena značilnost je bila, da te pravice ni bilo mogoče prenesti na uporabnike in da zaradi tega, ker je hišnik morebiti prenehal opravljati hišniška oziroma kurjaška opravila, stanovanje ni spremenilo lastnosti hišniškega stanovanja.
Tožnik bi prispevek, določen pod ugodnimi pogoji, veljavnimi do konca leta 1988, lahko plačal šele 12 mesecev po prejemu sklepa. Ta okoliščina pa vpliva na višino odškodnine, ki jo mora po pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje plačati prva tožena stranka. Če se prispevek, ki bi ga v vsakem primeru moral plačati tožnik sam, valorizira za obdobje, ki se začne kasneje, je doba valorizacije krajša in zato valorizirani znesek nižji; zato je odbitek od sedanjega prispevka manjši in torej znesek, ki bremeni prvo toženo stranko višji.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - privolitev za odkup ožjemu družinskemu članu
Privolitev po 117. členu SZ vsebinsko ne predstavlja prenosa pravice do odkupa, kar nadalje pomeni, da lahko tisti, ki se svoji prednosti odreče, sam ne izpolnjuje pogojev za pridobitev lastninske pravice.
zaslišanje strank - zaslišanje ene stranke - vabilo stranki k zaslišanju - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Čeprav je v nasprotju z določili ZPP o zaslišanju stranke bila na glavni obravnavi zaslišana le ena stranka, to še ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. odstavku 354. člena ZPP v zvezi s členom 264-268 ZPP, če na zaslišanje te stranke sodišče ni oprlo sodbe.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - čas, potreben za priposestvovanje - priposestvovalna doba
Revizijsko sodišče se strinja s stališčem sodišč prve in druge stopnje, da pri tožničinem posestnem predniku I. T. ni bilo pogojev za priposestvovanje, ker njegova posest ni bila dobroverna. Zato tožnica dobe njegove posesti ne more vštevati v svojo priposestvovalno dobo. Spričo ugotovitve, da je tožnica uživala sporne nepremičnine šele od leta 1978 dalje, ko je njen oče umrl, se sodišču niti ni bilo treba podrobneje ukvarjati z vprašanjem njene dobrovernosti. Ne glede na naravo njene posesti še do vložitve tožbe ni potekla 20 letna doba, ki bi bila potrebna za priposestvovanje po 4.odst. 28. čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR - Ur.l. SFRJ, št. 6/80 in 36/90) in po pravnih pravilih, ki so veljala pred uveljavitvijo tega zakona.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - odškodnina za pripor
Pritrditi je treba reviziji, da je sodišče druge stopnje pri zvišanju odškodnine očitno v premajhni meri upoštevalo okoliščino, da je bil tožnik že obsojen na daljšo zaporno kazen, katero je več kot tri leta prestajal. Poleg časa trajanja pripora, ki ga poudarja sodišče druge stopnje, je pri odmeri odškodnine odločilna intenzivnost tožnikovih duševnih bolečin zaradi samega prestajanja pripora in zaradi posledic, ki jih ima pripor na tožnikove odnose s svojci in drugimi v okolju, v katerem živi. Pri tem pa tožnikove predkaznovanosti ni mogoče zanemariti.
revizija - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji - odločanje v mejah razlogov, navedenih v reviziji
Navedene dejanske ugotovitve, ki se nanašajo na omenjene račune, korespondenco in osebne stike, predvsem pa na oceno okoliščin, v katerih je tožnik prejel obe delni plačili, so del dokazne ocene in kot take v reviziji glede na določbo tretjega odstavka 385. člena ZPP ne morejo biti izpodbijane.
Po 2. odstavku 281. člena ZUP se upravna izvršba odloži le, če se ugotovi, da je za izpolnitev obveznosti dovoljen odlog ali da je namesto začasne odločbe, ki naj bi se izvršila, izdana odločba o glavni stvari, ki se loči od začasne odločbe. Druge razloge za odložitev izvršitve upravnega akta je mogoče uveljavljati samo, če je zoper upravni akt vložena tožba v upravnem sporu (17. člen zakona o upravnih sporih).