odpoved najemne pogodbe - nezakonita uporaba stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja
Toženca sta se v sporno stanovanje vselila brez veljavnega pravnega naslova, torej nezakonito, dejanske ugotovitve, sprejete na nižjih stopnjah pa ne omogočajo sklepanja o morebitnem saniranju takšne vselitve. Tako je pravna ocena izpodbijane sodbe, temelječa na določbi 58. člena stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91), sprejemljiva. Oseba, ki uporablja stanovanje, pa z lastnikom ni sklenila najemne pogodbe, to stanovanje uporablja nezakonito. Lastnik (tožeča stranka) je zato utemeljeno vložil proti tožencema tožbo na izpraznitev.
ZPP (1977) člen 201.ZZZDR člen 51, 51/2, 56, 56/2.
sosporniki - enotno sosporništvo - nujno sosporništvo - dediči - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - posebno premoženje - odgovornost zakonca za svoje obveznosti
Zahtevek za povečanje zapuščinske mase, ki je naperjen proti tistemu, ki je formalni lastnik premoženja je v korist vseh dedičev. Vsak dedič zase je legitimiran za takšen zahtevek in ni podano nujno sosporništvo v tem smislu, da bi mogli tožiti samo vsi dediči skupaj ("voljno sosporništvo"). V nasprotnem primeru bi bila zaradi dediča, ki noče vložiti tožbe, drugim dedičem odvzeta zakonita pravica do tožbe.
Stanovanjski kredit, s katerim je bilo delno plačano stanovanje in ki je bil najet v času trajanja zakonske zveze, predstavlja obveznost nastalo v zvezi s skupnim premoženjem (2. odstavek 56. člena ZZZDR). Najet je bil v korist obeh zakoncev, zato tudi obremenjuje oba zakonca, oziroma predstavlja pasivo njunega skupnega premoženja. Morebitno toženkino plačilo dela kredita po zapustnikovi smrti, predstavlja izpolnitev tudi njegovega dela obveznosti iz skupnega premoženja. S tem pa je toženka pridobila le terjatev, ki jo lahko uveljavlja kot dolg do zapuščine oziroma kot predmet obračuna v zapuščinskem postopku.
Če investitor vlogi za odlog prisilne izvršbe objekta, zgrajenega brez lokacijskega dovoljenja, ne predloži dokazila o vplačilu predpisanega depozita, niti tega ne predloži v naknadnem roku, zahtevka ni mogoče zavreči. O zahtevku je organ dolžan odločiti po materialnem predpisu.
Pravne osebe v pravdnem postopku ne morejo izvrševati procesnih dejanj neposredno, temveč lahko to počno le preko fizičnih oseb, ki morajo biti za to posebej pooblaščene. Tako kot se v pravnem prometu nasploh, z izjavljanjem volje preko fizičnih oseb (zastopanjem - 84. člen Zakona o obligacijskih razmerjih), uresničuje poslovna sposobnost pravnih oseb, se s procesnimi dejanji v pravdnem postopku uresničuje njihova pravdna sposobnost.
Pri izvrševanju funkcije zakonitih zastopnikov delniške družbe v pravnem prometu, se morajo člani uprave oziroma direktor podpisati v imenu družbe in navesti firmo družbe ter svoj položaj člana uprave oziroma direktorja (da je možna avtorizacija njihovih podpisov, se ti overjeni hranijo v sodnem registru - 3. odstavek 198. člena in 49. člen ZGD). Prav to pa seveda velja tudi za vsa zastopnikova procesna dejanja, ki jih vrši v pravdnem postopku za delniško družbo, s pisnimi vlogami, torej tudi za revizijo.
oblika pogodbe - če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika
Ob dejanski ugotovitvi o obstoju ustne kupne pogodbe, ki je bila obojestransko pretežno realizirana, revizijsko sodišče nima pomislekov proti stališču sodišč, da gre za veljavno pogodbo (73.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR) in da je na tej podlagi tožeča stranka pridobila pravico uporabe na garaži in pripadajočem zemljišču. Ker je šlo za družbeno lastnino, ni bil pogoj za pridobitev pravice vpis v zemljiško knjigo.
V zvezi z zatrjevano napako, da prodana hiša ni imela dogovorjene kanalizacije, sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da je bila prodana nepremičnina izročena tožencem v oktobru 1990, tožečo stranko pa so obvestili, da na nepremičnini ni jaška za kanalizacijo, šele jeseni 1991. Medtem je potekel šestmesečni rok iz 2. odst. 482. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Prodajalec ne odgovarja za skrite napake, ki se pojavijo po preteku tega roka od izročitve dalje.
Kolikor ni pogojev za jamčevalne zahtevke po 1. odst. 488. čl. ZOR, kupec tudi ni upravičen zahtevati odškodnine zaradi napake prodane stvari. Izjemoma lahko zahteva po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti povračilo škode, ki jo je zaradi napake stvari pretrpel na drugih svojih dobrinah (2. odst. 488. čl. ZOR).
upravičenec do denacionalizacije - premoženje, ki je prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - razlastitev leta 1988 - časovne meje ZDen
Po pravnem mnenju Občne seje Vrhovnega sodišča RS (22. in 23. junija 1993, Poročilo VSS 1/93), v katerega so pravzaprav usmerjeni revizijski očitki, velja podlaga iz 5. člena ZDen le za tiste pravne posle, ki so bili sklenjeni v času veljavnosti predpisov, zajetih v 3. in 4. členu ZDen. Navedeno pravno mnenje razlaga vsebino pojma upravičenca iz 5. člena ZDen, ki ga je mogoče razumeti le v kontekstu celotnega ZDen oziroma v povezavi z navedenima določiloma zakona, ki pač ureja odpravo krivic v mejah, ki jih sam opredeljuje. Da ni mogoče iti preko teh mej navsezadnje potrjuje tudi Ustavno sodišče v odločbi, na katero se sklicuje revizija in v kateri navedeno sodišče ugotavlja, da v Republiki Sloveniji ni bil sprejet zakon (ali več zakonov), ki bi omogočil odpravo vseh pravnih posledic tistih predpisov prejšnje nedemokratične ureditve, katerih uporaba je na osebnem ali premoženjskem področju pripeljala do kršitve temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Zato so revizijske navedbe, ki uveljavljajo takšne kršitve pač nerelevantne glede na predmet odločanja v tem sodnem postopku, to pa je zahtevek za denacionalizacijo po ZDen.
premoženje, ki je prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti
Izpodbijanje odločitve sodišča, da se določeni dokazi ne izvedejo in s tem ne ugotavljajo dejstva, ki jih stranka šteje za odločilna, ne predstavlja uveljavljanje bistvenih kršitev določb postopka, temveč izpodbijanje dejanske podlage odločitve.
Politični pritisk, na katerega se v reviziji sklicuje prvi predlagatelj (v navedbah predlagateljev v predhodnih postopkih - obe pritožbi - se navedeni pritisk pojavlja predvsem v vsebini splošnega političnega ozračja v povojnem času, ki ni bil naklonjen "kapitalistom"), ne pogojuje situacije iz 5. člena ZDen. Za utemeljenost zahtevka po navedenem določilu ZDen bi bila upoštevna le ugotovitev, da je obstajalo konkretno ravnanje državnega organa oziroma predstavnika oblasti, ki je merilo na Štrukljevo neodplačno prepustitev strojev v državno last in protipravno vplivalo na njegovo voljo, da je to tudi storil. To pa ni bilo s strani predlagateljev niti zatrjevano, zato je bil njun denacionalizacijski zahtevek tudi utemeljeno zavrnjen.
ZUP člen 231, 245, 245/2, 270, 276, 276/1. ZTI člen 9.
izvršitev odločbe - izvršba za izpolnitev nedenarnih obveznosti
Izvršljivost odločbe, izdane po zakonu o tržni inšpekciji, kadar pritožba ne zadrži izvršitve, in s tem neločljivo povezanega nadaljevanja izvršbe, je potrebno presojati po zakonu in ne samo po vsebini izvršilnega naslova.
lokacijsko dovoljenje - soglasje krajevne skupnosti
Pavšalna trditev o kršitvi postopka, ker organ v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja ni upošteval pogojev, s katerimi je krajevna skupnost pogojevala izdajo dovoljenja, brez navedbe predpisa, ki predpisuje soglasje krajevne skupnosti, ne more vplivati na odločitev v upravnem sporu.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - skupni prostori v večstanovanjski hiši
Idealni delež na skupnih prostorih v večstanovanjski hiši in na funkcionalnem zemljišču k tej hiši, ki je bil lastnikom nacionaliziran, ne more biti predmet denacionalizacije, ker so bivši lastniki na tem deležu že postali lastniki na podlagi 12. člena stanovanjskega zakona. Nepremičnina, ki v času nacionalizacije ni bila v lasti in posesti upravičenca (ker ni navedena v kupoprodajni pogodbi), ne more biti predmet denacionalizacije.
Če je bil pravdni postopek prekinjen po 4. točki 212. člena ZPP, stečajni senat pa napoti upnika, da začne ustrezen postopek zato, ker je stečajni upravitelj njegovo terjatev prerekal, more upnik predlagati nadaljevanje prekinjenega postopka. Če tega ne stori, ampak vloži novo tožbo, jo sodišče zavrne.
krajevna pristojnost - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - pristojnost - razlogi za ugovor - sklep o ugovoru
Krajevna pristojnost po ZIP je izključna krajevna pristojnost. To pomeni, da se lahko sodišče tudi po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno (14. člen ZIP v zvezi z 2. odst. 20. člena ZPP). Do kdaj se lahko izreče za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti pa opredeljuje 49. člen ZIP. Po omenjeni zakonski določbi lahko odloča o ugovoru zoper sklep o izvršbi samo sodišče, ki je sklep o izvršbi izdalo. To pomeni, da se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti samo do izdaje sklepa o izvršbi. Tega sklepa in opravljenih izvršilnih dejanj namreč po uradni dolžnosti, ne da bi dolžnik ugovarjal krajevno nepristojnost, zaradi zgrešene pristojnosti ne more razveljaviti (primerjaj: 3. odst. 53. člena ZIP). Po izdaji sklepa o izvršbi pa se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno samo še na ugovor dolžnika (primerjaj: 1. točka 50. člena in 3. odst. 53. člena ZIP).
Po uveljavitvi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij se za zavarovanje zahtevkov za vračanje premoženja (denacionalizacija) v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij uporabljajo določbe tega zakona in ne določbe ZDen (68. člen).
uveljavljanje pravic - izbirna pravica glede postopka za vrnitev zaplenjenega premoženja
Če upravni organ ni pozval stranke, da se, glede na izbirno pravico, odloči, v katerem postopku bo (sodnem ali upravnem) zahtevala vrnitev premoženja (po 145. členu ZIKS ali po ZDen), ne more, ne da bi stranki dal to možnost, zavreči njeno denacionalizacijsko zahtevo. Šele, če se stranka ne bi o tem izjasnila, bi lahko to storil.
Nepredložitev akta o podržavljenju pomeni, da ima predlog za izdajo začasne odredbe takšno pomanjkljivost, da ga ni mogoče obravnavati, ker niti aktivna legitimacija ni verjetno izkazana.
Po določilu 57. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (naprej ZTLR), lahko lastnik gospodujoče stvari zahteva s tožbo, da preprečevanje oziroma motenje izvrševanja služnosti preneha, kadar ga kdo moti pri izvrševanju stvarne služnosti. Uporaba tega zakonitega določila je imela v ugotovljenem dejanskem stanju polno podlago ter sta zato sodišči prve in druge stopnje na njegovi podlagi pravilno ugodili tožnikovemu tožbenemu zahtevku. Ker pa ugotovljeno dejansko stanje ni potrdilo toženkinih trditev, da je sporna služnost nepotrebna za uporabo tožnikovega gospodujočega zemljišča ali iz kakšnega drugega razloga, sta sodišči prve in druge stopnje pravilno zavrnili toženkin nasprotni zahtevek, da naj sporna služnost preneha. Prenehanje služnosti po 2. odstavku 58. člena ZTLR bi bilo mogoče izreči le v primeru, če bi se ugotovilo, da je sporna služnost nepotrebna za uporabo tožnikove gospodujoče stvari ali če bi prenehal kakšen razlog, zaradi katerega je bila služnost ustanovljena. Glede na revizijsko trditev, da je v tem primeru prenehal "drug razlog", zaradi katerega je bila služnost ustanovljena, pa je odgovoriti, da ta okolnost v obravnavanem primeru ni bila ugotovljena.
zahteva za denacionalizacijo - vloge - pomanjkljivost vloge
Nepredložitev akta o podržavljenju kljub pozivu na dopolnitev pomeni, da je zahteva za denacionalizacijo tako pomanjkljiva, da je ni mogoče obravnavati.
vpis v sodni register - učinek vpisa - omejitve medsebojnih poslov z vrednostnimi papirji - promet vrednostnih papirjev med vzajemnimi skladi, ki jih upravlja ista družba za upravljanje
1. Če kažejo vse okoliščine primera, da je bil tretji pritegnjen v posle prodaje in nakupa vrednostnih papirjev med vzajemnimi skladi, ki jih upravlja ista družba za upravljanje samo zato, da bi se ustvaril videz, da ne gre za kršitev člena 108/1 ZISDU, je šteti posle prodaje in nakupa vrednostnih papirjev s to tretjo osebo za fiktivne.
2. Vpis spremembe ustanovitelja v sodni register je deklaratoren.
ZZD ni poznal prenehanja delovne skupnosti s preoblikovanjem v drug subjekt pravic in obveznosti, ki bi bil pravni naslednik prejšnjega. Poznal je samo ustanovitev (nove) delovne skupnosti in njeno prenehanje.