pritožba v nepravdnem postopku - odločitve o pritožbi - vrnitev zaplenjenega premoženja
Po določilu 3. odstavka 33. člena ZNP lahko sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po poteku roka, določenega v 3. odstavku 31. člena ZNP (ki določa, da je treba vložiti pritožbo v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa), če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je sodišče druge stopnje glede na ugotovljeno procesnopravno situacijo pravilno uporabilo citirane predpise in utemeljeno zavrglo pritožbo revidenta. Izven dvoma je ugotovitev, da bi poseg v sklep sodišča prve stopnje prizadel pravice predlagatelja, ki je izrečno predlagal, da se pritožbi ne ugodi. Zato niso bile podane procesne predpostavke za to, da bi se upoštevala nepravočasna pritožba revidenta.
ZDen člen 63, 63/3.ZDRS člen 29, 39.ZUP člen 8, 137, 143, 242.
ugotovitev državljanstva
Upravna organa morata z vsemi dokazili presoditi dejstvo, da je tožnik v letu 1945 pred odhodom v tujino postal polnoleten in tako ni mogel avtomatično glede narodnosti slediti svojemu očetu kot mu je sledil, ko je bil še mladoleten.
ZRS člen 70. Ustava SRS (1974) člen 248.ZOR člen 154. ZPP (1977) člen 332, 332/1-4, 332/1-5, 333.
odgovornost države za delo sodstva - odškodninska odgovornost za pravilno uporabo materialnih predpisov
Za odločitev o odškodninski odgovornosti države za delo sodišča v tej pravdni zadevi je treba uporabiti 70. člen (v času nastanka očitanega škodnega dogodka veljavnega) zakona o rednih sodiščih (Ur.l. SRS, št. 10/77-8/90, v nadaljevanju ZRS), ki je temeljil na 248. členu tedanje ustave SRS ter splošna načela o odškodninski odgovornosti po zakonu o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR). Pri tem je treba pri presoji nepravilnega in nezakonitega dela sodnika izhajati iz pravil stroke, tj. pravil za opravljanje sodniške službe. Delo sodnika ima svoje značilnosti, ki so pogojene z naravo njegovega dela. Sodnik mora soditi po ustavi in zakonu, in sicer neodvisno in nepristransko. Narava sodnikovega dela je takšna, da je v vsakem konkretnem primeru mogoče pravne norme ali dejansko stanje razlagati različno. V skladu s tem pravni sistem obravnava tudi njegove napake. Pravni sistem upošteva dejstvo, da sodišče dokončno uredi sporna razmerja med strankami (da je sodba "zakon" za stranke) šele s pravnomočnostjo. Zato še pred pravnomočnostjo odločbe omogoča ponoven preizkus že sprejete odločitve na višji stopnji, da bi se morebitne sodne napake pred nižjim sodiščem odpravile in bi bila sprejeta pravilna končna odločitev. Sistem je zgrajen tako, da je do pravnomočnosti (s pritožbo) mogoče uveljavljati vse napake, nekatere pa še po pravnomočnosti sodbe (z izrednimi pravnimi sredstvi). Sodba ne postane pravnomočna, dokler ni izčrpana pritožba oziroma dokler ne poteče rok zanjo (333. člen ZPP). Če je nato izdana sodba, ki napake odpravlja, in ta postane pravnomočna, je s tem praviloma sanirano tudi prejšnje nepravilno delo sodnika, ki je sodeloval v procesu sojenja. Zgolj dejstvo, da je sodnik drugače razlagal pravno normo kot višje sodišče, zato samo po sebi še ni temelj za odškodninsko odgovornost države za delo sodstva. Enako velja v obratnem primeru, ko višje sodišče drugače razlaga pravno normo kot nižje sodišče. Država zato praviloma ne odgovarja za delo sodstva, če je prišlo do zmotne uporabe pravne norme v nepravnomočni sodni odločbi.
pravice in dolžnosti zakoncev - preživljanje zakonca
Pri presoji preživninske sposobnosti je potrebno izhajati iz višine netto dohodkov (od katerih so že odštete vse z zakonom predpisane obveznosti), ker ima preživninska obveznost prednost pred drugimi obveznostmi zavezanca, ki niso zvezane z njegovim lastnim preživljanjem. Med z zakonom predpisane odbitke sodi tudi obvezno zdravstveno zavarovanje.
Zaradi neutemeljenega pripora so bile tožniku prizadete temeljne pravice, kot so svoboda, dobro ime, čast in dostojanstvo. Njegove duševne bolečine so bile večje kot sicer v podobnih primerih, tako zaradi položaja, ki ga je imel kot upravni delavec, kot zaradi pred tem opravljanega dela pedagoga, ko je kot učitelj matematike in fizike vzgojil 18 generacij otrok. Celovita presoja vseh okoliščin tožnikovega primera utemeljuje zaključek, da je bilo z odmero odškodnine za duševne bolečine v višini 700.000,00 SIT pravilno uporabljeno materialno pravo, to je določilo 200. člena ZOR. Po tem določilu se upoštevajo pri odmeri odškodnine vse okoliščine posameznega primera, zlasti pa stopnja duševnih bolečin prizadetega (zaradi prestanega strahu, zaskrbljenosti, žalosti, užaljenosti na časti in dobrem imenu) in pomen dobrin, ki so bile prizadete, kot so ugled, čast, svoboda ter na drugi strani namen odškodnine za tako škodo, socialnoekonomske danosti časa in prostora ter tudi to, da odškodnina ne sme iti na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom odškodnin.
Pri individualizaciji odškodnine za tožničine telesne bolečine sta sodišči prve in druge stopnje pravilno upoštevali tudi okoliščino, da gre za otroka (tožnica je bila ob dogodku v devetem letu), vendar pa sta očitno prav tej okoliščini pripisali prevelik pomen. Tudi kar zadeva odškodnino za strah, je treba upoštevati otrokovo starost, na katero je pravilno opozorilo sodišče druge stopnje - da je namreč ml. tožnica zaradi svoje mladosti nezgodni dogodek močneje doživela in se zaradi tega tudi bolj prestrašila.
V postopku komasacije se lahko na komasacijskem območju ustanovijo nove poti, stare pa ukinejo, če niso potrebne glede na novo razdelitev zemljišč, zato komasacijski upravičenec v postopku ne more uspeti z ugovorom, da se je ukinila pot, ki je bila javno dobro.
lastninska pravica - solastnina - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje
Sodišče druge stopnje je upoštevalo tožbeno podlago in lastninski režim skupnega premoženja, ki ga določa ZZZDR glede premoženja zakoncev, pridobljenega z delom v zakonski zvezi. Tožnico, ki se v reviziji zavzema za to, da bi moralo biti ugodeno zahtevku vsaj glede nje, pa je zatorej treba opozoriti, da je bil njen zahtevek pač zahtevek za ugotovitev lastninske pravice do ene polovice - in to kot solastnine s tožnikom. Ugoditev samo njenemu zahtevku bi ne pomenila nič drugega, kakor da bi bila solastnica sporne nepremičnine skupaj s tožencem. Za nastanek takega lastninskega stanja s priposestvovanjem (samo v njeno korist do ene idealne polovice na nepremičnimi, ki je sedaj toženčeva) seveda ni ponudila nobene podlage.
Pogoja iz 2. odstavka 13. člena ZTuj, "da ima tujec v državi nepremično premoženje", že po ustavi (68. člen) v tem kontekstu ni mogoče razlagati ozko, torej, da ima na tem premoženju vpisano lastninsko pravico v javni knjigi.
Pritožbeno sodišče sicer ugotavlja, da obstajajo posebne okoliščine (obdolženčeva predkaznovanost in dogovarjanje za nadaljnjo prodajo večje količine mamil), ki opravičujejo bojazen, da bi utegnil obdolženec na prostosti kazniva dejanja ponavljati, vendar pa ni določno povedano, ali obstaja pri obdolžencu nevarnost ponovitve premoženjskih deliktov ali glede trgovine z mamili, kar je prav tako pomembno zaradi presoje sorazmernosti med posegom v obdolženčevo pravico do osebne svobode in pravico drugih do njihove varnosti.
sodni postopek - izredna pravna sredstva - revizija - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
V reviziji je dovoljeno navajati nova dejstva samo, če se nanašajo na upoštevne procesne kršitve (člen 387. ZPP), ne pa tudi na dejansko podlago pravnomočne sodbe. Zato so nove tožničine dejanske navedbe v reviziji (v zvezi z izvolitvijo oziroma neizvolitvijo M.T. kot zunanjega člana disciplinske komisije tožene stranke) neupoštevne. Ničesar pri tem ne spremeni okoliščina, da je tožnica v ugovoru zoper odločbo disciplinske komisije grajala sestavo disciplinske komisije. To dejstvo (saj gre za dejansko in ne pravno vprašanje) bi morala skladno določilu 6. odstavka 23. člena takrat veljavnega zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 24/74) zatrjevati med sodnim postopkom, najkasneje pa v pritožbi (1. odstavek 352. člena ZPP) in za njegovo ugotovitev predlagati dokaze. Tega pa ni storila, zato je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot sta ga ugotovili sodišči prve in druge stopnje (2. odst. 385. čl.).
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja
Ker je tožnik odklonil podpis izjave, da sprejema samoupravni sporazum, mu je delovno razmerje prenehalo zakonito, in to kljub napakam v formularju izjave (na primer napačno citiran zakonski člen), na katere tožnik sicer pravilno opozarja.
izredna pravna sredstva - revizija - zahteva za varstvo zakonitosti - pravica do pritožbe - družbeni pravobranilec samoupravljanja
Zoper odločbo, s katero je sodišče prve stopnje potrdilo sporazum med strankama, je vložila toženka pritožbo, v kateri je navajala, da ni zavezana za plačilo določenih zneskov, razen tega pa je v odločbo delno napačno povzeta vsebina sporazuma med tožnico in organizacijo, ki je prevzela obveznosti toženke. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrglo, ker ima zoper odločbo pravico do pritožbe le družbeni pravobranilec samoupravljanja. Revizijsko sodišče je revizijo zavrnilo, ker ima toženka pravico izpodbijati tako odločbo le s tožbo, pristojni javni tožilec pa z zahtevo za varstvo zakonitosti.
delovno razmerje pri delodajalcih - sklenitev delovnega razmerja - kolektivna pogodba med delavci in samostojnimi obrtniki
Ko ima delavec po kolektivni pogodbi o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki (Ur. l. SRS, št. 18/89) prednostno pravico o zaposlitvi, ga mora obrtnik, ki nadaljuje dejavnost, na to opozoriti, in delavec ni dolžan dati posebne vloge za sklenitev delovnega razmerja.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - izredna pravna sredstva - revizija - pravni interes
Revizijsko sodišče je revizijo zavrglo kot nedovoljeno, ker tožnik ni imel zanjo pravnega interesa. Po opravljenem likvidacijskem postopku je bila organizacija, v kateri mu je bil pravnomočno izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja izbrisana iz registra. Republika Slovenija in njena ministrstva niso imela zveze z organizacijo, Sklad za razvoj RS pa tudi, če je dobil ostanek premoženja organizacije ni v eventualnem postopku odgovoren za plačilo odškodnine, ker je enoletni zakonski rok za uveljavljanje terjatev že potekel.
izredna pravna sredstva - revizija - dovoljenost revizije - obnova postopka po ZSZD - spor zaradi prenehanja delovnega razmerja
Tožnik v reviziji vsebinsko ni opredelil kršitev, ki jih je sicer formalno navedel, zato je sodišče ob upoštevanju določb 73. člena ZDSS, revizijo kot neutemeljeno zavrnilo po določbi 393. člena ZPP.
delovno razmerje pri delodajalcih - negmotna škoda -strah - zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Pri delavcu, ki je utrpel raztrganino vrha sredinca in odprt prelom nohtnega izrastka ni pravne in ne dejanske podlage za odškodnino za strah in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
Če so politični in vojni dogodki ob koncu prvega polletja 1991 predstavljali za toženca spremenjene okoliščine, zaradi katerih je bilo bistveno oteženo izpolnjevanje njegovih obveznosti iz pogodbenega razmerja, potem bi bil lahko toženec zahteval v skladu z določilom 1. odstavka 133. člena ZOR samo razvezo pogodbe ne pa njene spremembe na ustrezno znižanje najemnine.
upravičenci do denacionalizacije - premoženje, ki je prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti
Glede na namen ZDen - odpraviti krivice, pomeni njegov 5. člen širšo podlago za presojo, ali je prešlo premoženje v državno last zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti, kakor v primeru izpodbijanja pravnih poslov bodisi po takrat veljavnih pravnih pravilih (paragrafi 869 do 871 občega državljanskega zakonika) oziroma po sedanjih predpisih (60. do 65. člen ZOR), na kar slednje se očitno opira izpodbijana odločba. Zato je v takšnih primerih nujna širša analiza konkretnega ravnanja strank pri sklenitvi pravnega posla kakor tudi takratnih družbenih razmer in razmer, v kakršnih je živel prejšnji lastnik, ter medsebojni vpliv vseh teh dejavnikov.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe
Določba drugega odst. 148.čl. stanovanjskega zakona daje pravico lastniku, da pod določenimi pogoji odkloni sklenitev prodajne pogodbe. To pravico ima lastnik nasproti vsakomur, ki bi bil sicer na podlagi 117.čl. upravičen zahtevati sklenitev pogodbe.