odgovornost za škodo od nevarne stvari (avtomobilist, kolesarka) - domneva vzročnosti - kdo odgovarja za škodo - oprostitev odgovornosti - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanje življenjske aktivnosti
Voznik avtomobila je v razmerju do kolesarke upravljalec nevarne stvari. To pomeni, da se za škodo, nastalo v zvezi z nevarno stvarjo, šteje, da izvira iz te stvari (173. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR), odgovornost zanjo pa nosi njen imetnik (1. odstavek 174. člena ZOR). Ta pa se lahko oprosti odgovornosti, če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca, ki ga ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti (2. odstavek 177. člena ZOR). Ob ugotovitvi, da dejanje oškodovanca ni nepričakovano in neodvrnljivo, vendar pa je zakrivljeno oziroma predstavlja prispevek k nastanku škode, nastane podlaga za delno oprostitev odškodninske odgovornosti imetnika nevarne stvari (3. odstavek 177. člena ZOR). Za ocenitev obsega delne oprostitve odgovornosti mora torej sodišče ugotoviti sokrivdo oškodovanca. Ocena krivde oziroma deleža odgovornosti oškodovanca pa je smiselna le v primeru, če se mu dokaže, da je soprispeval k nastanku škode oziroma, da izvira škoda delno tudi iz njegovega nedopustnega ravnanja oziroma da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem.
Sodna poravnava ni le procesnopravno dejanje, temveč tudi civilnopravna pogodba, zato veljajo tudi zanjo pravila o obligacijskopravnih razmerjih. Zakon o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) določa v 99. členu, da se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo. V kolikor niso izražena povsem jasno, je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava.
Izpodbijana odločitev je materialnopravno pravilna. S sporno pregraditvijo je toženec posegel (revizijska navedba) v nadstropje, ki je po poravnavi pripadlo tožnici, zato ji je v skladu s 154. členom ZOR dolžan povrniti škodo na poškodovani stopniščni ograji in podbojih vrat.
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - ugotovitev pridobitve stanovanjske pravice - mešano lastništvo na stanovanju
Tožba na odkup solastninskega deleža na stanovanju je vložena po določbah stanovanjskega zakona. Ta zakon pa za uporabo 117. člena ne predvideva samostojnega zahtevka na ugotovitev stanovanjske pravice. Obstoj tega statusa je le podlaga za utemeljenost zahtevka za odkup stanovanja, ki jo je sodišče dolžno ugotoviti pred odločitvijo o zahtevku.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - najpotrebnejši prostori
Pojem stanovanja je določal prvi odstavek 4.člena zakona o stanovanjskih razmerjih (naprej ZSR), pojem najpotrebnejših prostorov pa je opredelil v drugi odstavek 7.člena ZSR. Po izrecni določbi tretjega odstavka 7.člena ZSR pa na najpotrebnejših prostorih ni mogoče pridobiti stanovanjske pravice, medtem ko uporabniki takih prostorov uživajo varstvo, kot ga imajo imetniki stanovanjske pravice. Varstvo pomeni stanovanjsko zaščito, ki je lahko takšna, kot je to varstvo imetnikov stanovanjske pravice po določbah ZSR. Stanovanjski zakon je dal pravico do odkupa stanovanj po prvem odstavku 117.člena le tistim imetnikom stanovanjske pravice, ki so ta položaj imeli po določbah zakona o stanovanjskih razmerjih. Če je stanovanjski zakon dal določenim kategorijam stanovalcev kakšne pravice, pa je to v stanovanjskem zakonu izrecno predpisal (npr.v tretjem odstavku 129.člena, v 149.členu itd).
Sodišči prve in druge stopnje sta na podlagi ugotovitve, da je tožnik dobil sporne prostore kot najpotrebnejše prostore in iz tega izvirajočega zaključka, da je bil njegov položaj dejansko izenačen s pravicami imetnika stanovanjske pravice, presodili, da je tožnikov tožbeni zahtevek utemeljen. Taka odločitev je po oceni revizijskega sodišča pravno zmotna.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Po določilu 68.člena Zakona o pravdnem postopku najvišje sodišče v državi na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, da naj v posamezni zadevi postopa drugo stvarno pristojno sodišče z njegovega območja, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to podani drugi tehtni razlogi. Temelj take delegacije je smotrnost, ki se kaže v tem, da bo drugo sicer stvarno pristojno sodišče laže opravilo postopek. Ker iz podatkov tožbe izhaja, da je ena od toženih strank sodnica na sodišču v L., je to že vzrok za delegacijo ene od spornih zadev.
Po določbi 2. odstavka 389. člena CZ se v primeru, če se carina in druge uvozne davščine ne morejo izterjati od storilca prekrška, te lahko izterjajo od nepoštenega posestnika blaga. To pomeni, da je storilec prekrška prvi, ki pride v poštev od možnih carinskih zavezancev.
stranka v postopku - položaj stranke - predhodno vprašanje
V postopku lastninskega preoblikovanja podjetja ima položaj stranke za varstvo pravnih koristi v tem postopku oseba, ki izkaže lastništvo na nepremičnini, ki je predmet lastninjenja.
Oseba, ki v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja z darilno pogodbo, sklenjeno leta 1969, ki pa v zemljiški knjigi ni bila sprovedena, dokazuje lastništvo nepremičnine, ki se v bilanci vodi kot premoženje podjetja, v tem postopku nima položaja stranke. Obstoja ali neobstoja darilne pogodbe v tem postopku tudi ni mogoče šteti za predhodno vprašanje, ker rešitev tega vprašanja ni sestavni del dejanskega stanja v zadevi lastninskega preoblikovanja podjetja.
Pristojni organ za notranje zadeve lahko odreče izdajo dovoljenja za nabavo orožja ali streliva, orožni list ali dovoljenje za posest orožja, če ugotovi, da ni opravičenih razlogov, da bi prosilec imel tako orožje, ker niso izkazane nikakršne okoliščine, ki bi kazale na ogroženost tožnikovega življenja in zdravja oziroma njegovega premoženja. Zgolj lastno tožnikovo zatrjevanje, da potrebuje orožje za osebno varnost, samo po sebi še ni podlaga za oceno, da obstoji za nabavo orožja upravičeni razlog.
Če je tožena stranka sledila mnenju izvedenca, ne da bi to mnenje, katerega zaključek je med strankama sporen, kot dokaz ocenila in če v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedla razlogov glede na oceno tega dokaza, zakaj je sledila mnenju izvedenca oziroma, zakaj je pritožbene navedbe zavezanca zavrnila, je s tem bistveno kršila temeljno načelo presoje dokazov (9. člen ZUP) in 2. odstavek 209. člena ZUP.
V 204. členu ZUP je predpisano ravnanje pristojnih organov, ki odločajo o pravicah in obveznostih strank tudi v soglasju z drugim organom ali s pritrditvijo, dovoljenjem oziroma poprejšnjim mnenjem drugega organa. V vseh primerih takega odvisnega odločanja pa je predpisano, da mora biti obveznost pridobitve oziroma izdaje akcesornega akta pred odločitvijo pristojnega organa predpisana z zakonom. Ker akcesorni akt, ki ga je tožena stranka zahtevala, tožnica pa ne predložila, ni bil predpisan, je iz tega razloga tožena stranka neutemeljeno zavrnila tožničino zahtevo.
Okoliščina, da mestna skupščina s svojim aktom ni sprejela nove vrednosti točke za tekoče leto, ne more vplivati na obveznost zavezancev za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v tem letu, ker je ta obveznost po zakonu trajna obveznost, namenjena urejanju stavbnega zemljišča.
ZVojD člen 42.ZUP člen 125, 125/2.URS člen 46, 123.
civilno služenje vojaškega roka - ugovor vesti
ZVojD, ki je začel veljati 5.5.1991, je omogočil uveljavljanje pravice do ugovora vesti le tistim državljanom RS, ki so imeli nabor po 5.5.1991. Za tiste državljane RS, ki so opravili nabor pred tem datumom in niso služili vojaškega roka, pa je novela tega zakona (ZVojD-A), ki je začela veljati 7.1.1996, omogočila uveljavljanje tega ugovora najkasneje 15 dni po prejemu poziva na služenje vojaškega roka.
Dovoljenja za začasno prebivanje kljub izpolnjevanju razlogov iz 13. člena ZTuj ne more dobiti tujec, ki nima sredstev za preživljanje oz. prejema družinska skupnost, v kateri živi, le denarni dodatek od centra za socialno delo, ki zagotavlja materialno varnost le članom družine, katerim je izrecno namenjen (izvenzakonski partnerici in dvema otrokoma).
Za pravilno razsojo v tej pravdni zadevi je treba uporabiti 1. in 4. odstavek 399. člena zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR). Pogodbeni stranki (posameznika) ne moreta določiti pogodbenih obresti po višji obrestni meri, kot jo v kraju izpolnitve plačujejo banke za hranilne vloge na vpogled (1. odstavek 399. člena ZOR). ZOR določa tudi sankcijo za kršitev navedene določbe. Če stranki dogovorita večje obresti od dovoljenih, velja največja obrestna mera dovoljenih obresti (4. odstavek 399. člena ZOR). Navedeni določbi sta kogentne narave.
S tem pa ZOR ne posega v veljavnost posojilne pogodbe glede glavnice. Če ni drugih razlogov za njeno neveljavnost, je posojilna pogodba glede glavnice veljavna v celoti, glede obrestne mere pa le do višine, ki se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge na vpogled.
pridobitev - državljan druge republike - rok za izdajo odločbe - stroški v upravnem sporu
Po določbi 15. člena zakona o državljanstvu RS (ZDRS) tisti, kdor pridobi državljanstvo RS po 40. členu tega zakona, postane državljan R Slovenije z dnem, ko mu je vročena odločba o pridobitvi tega državljanstva.
V 1. odstavku 218. člena ZUP določeni rok dveh mesecev za izdajo odločbe na zahtevo stranke oziroma po uradni dolžnosti je instrukcijski rok, kar pomeni, da mora organ v določenem časovnem obdobju opraviti določeno dejanje v postopku. Če dejanja ne opravi v določenem roku, za organ ne nastanejo nobene škodljive posledice.
Po določbi 61. člena ZUS v upravnih sporih trpi vsaka stranka svoje stroške.
pravice na delih stavb - etažna lastnina - priposestvovanje
V ugotovljeni dejanski situaciji (zlasti upoštevaje funkcionalno namembnost prizidka po posameznih etažah) in pravni situaciji (prvotno enotno lastništvo obeh stanovanjskih stavb in povezovalnega trakta - prizidka med njima, poznejše različno lastništvo obeh stanovanjskih hiš) splošna omejitev pravnega prometa z deli stavb (na stanovanja in poslovne prostore) ni mogla pomeniti, da je bil glede take zaključene gradbene enote, za kakršno gre v tej zadevi (kleti s posebnim vhodom), izključen pogodbeni prenos lastninske pravice z lastnika ene stanovanjske hiše na lastnika druge stanovanjske hiše, med katerima je (obe hiši povezujoči) prizidek, v katerem je ta zaključena gradbena enota. Čim pa je taka pravna presoja revizijskega sodišča glede možnosti takega pravnega prometa, je seveda jasno, da ni bilo izključeno niti toženčevo priposestvovanje spornega kletnega prostora na škodo tožnika oz. njegovega lastninskega prednika.
Stanovalci stavbe, ki meji z objektom, ki je predmet lokacijskega postopka za spremembo namembnosti tega objekta, ne morejo v tem postopku uspešno uveljavljati svojih potreb po parkirnih prostorih na funkcionalnem zemljišču, ki po zazidalnem načrtu in odločbi upravnega organa pripada objektu, katerega namembnost se spreminja, pa čeprav so pred tem neovirano uporabljali tudi parkirišče na tem zemljišču.
Če davčni zavezanec, ki proda reprodukcijski material, ki ga je nabavil brez plačila prometnega davka, kupcu, ki ni registriran za opravljanje proizvodne dejavnosti, ne da bi obračunal davek od prometa proizvodov s pripadajočimi obrestmi, je davčnemu zavezancu utemeljeno naloženo plačilo davka z odločbo upravnega organa.
Sklep o začasni odredbi sodišča, da se investitorjem dovoljuje prosta uporaba poti prek njih nepremičnin do parcele, ki je predmet lokacijskega dovoljenja, je v lokacijskem postopku dokaz, da ima investitor zagotovljen ustrezen dostop.