določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti - stranka je zakonec tajnice sodišča - preprečitev dvoma o nepristranskosti
Po 68. členu zakona o pravdnem postopku lahko vrhovno sodišče tudi na predlog pristojnega sodišča določi, da postopa v posamezni zadevi drugo stvarno pristojno sodišče, če so za to tehtni razlogi. Med slednje je mogoče uvrstiti tudi obravnavani primer spričo razloga, ki ga je navedlo sodišče prve stopnje, se pravi, ko naj bi postopek tekel na sodišču, na katerem dela kot tajnica dolžnikova žena. Spričo te okoliščine bi se utegnil poroditi dvom ne le o nepristranskosti odločanja, marveč tudi o korektnosti celotnega postopka. Da se takšen dvom ali sum preprečita, je smotrno, da teče postopek v tej zadevi pred drugim sodiščem.
ločitvene pravice - premoženje stečajnega dolžnika
Premoženje stečajnega dolžnika, na katerem je mogoče uveljavljati ločitveno pravico, je le aktiva. Na dolgovih stečajnega dolžnika že pojmovno ni mogoče pridobitvi ločitvene pravice.
Ugotovitve, ki so bile potrebne za odločitev o pristojnosti, so pokazale, da predlagateljevo premoženje, ki je predmet pobijanega delnega sklepa, ni prešlo v državno last na podlagi pravnega posla ampak na podlagi nacionalizacije (poslovni prostori) oziroma razlastitve. Na te ugotovitve (na kakšni podlagi je predlagateljevo premoženje prešlo v državno last in ki se presojajo na podlagi materialnih določb to je 5. člena ZDen) je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 385. člena ZPP). Ker je bilo torej ugotovljeno, da je prešlo sporno predlagateljevo premoženje v državno last na podlagi odločb o nacionalizaciji oziroma razlastitvi, za obravnavanje zahteve o denacionalizaciji ni pristojno sodišče pač pa upravni organ (52. člen ZDen). Glede na tako procesnopravno stanje je izpodbijana odločitev o zavrženju predloga za denacionalizacijo (16. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP) procesnopravno pravilna.
Zakon o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (1976) člen 15. ZRPPN člen 55, 55/2.
obresti na odškodnino za čas do pravnomočnosti odločbe o odvzemu iz posesti
Nasprotni udeleženki so bile odvzete parcele na podlagi 7. čl. zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Ur.l. SRS št. 19/76 - v nadaljnjem zakon o kompleksni razlastitvi). V tej odločbi je tudi izrek, da bo odškodnina določena po določbah zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljnjem ZR). Ta izrek temelji na določbi 15. čl. zakona o kompleksni razlastitvi. Napotitev na uporabo določb, ki jih imajo o odškodnini predpisi o razlastitvi, pomeni, da se uporabljajo ti predpisi v celoti, vključno z določbami o obrestih.
Obdolženec je bil pred zaslišanjem pravilno poučen v skladu z določilom 5. člena ZKP. Zato kljub temu, da mu pred zaslišanjem ni bil vročen drugopis zahteve za preiskavo, ne gre za tako kršitev določb kazenskega postopka, ki bi vplivala za zakonitost sklepa o preiskavi.
odškodninska odgovornost občine - poškodba na vojaški vaji
Če je druga tožena stranka res nastopala kot soorganizator ali pa kot udeleženec vojaške vaje, bi lahko njena odškodninska odgovornost izvirala iz teh dejstev (225. čl. zakona o službi v oboroženih silah (Ur.l. SFRJ št. 32/78).
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - dejansko stanje
V zvezi z uveljavljano kršitvijo kazenskega zakona obsojenčev zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da so podane okoliščine, ki izključujejo kazensko odgovornost obsojenca, pri čemer trdi, da je obsojenec ravnal v silobranu, kar dokazujejo poškodbe, ki jih je zadobil, vendar pa je sodišče kljub temu v celoti verjelo izpovedbi priče M.M., iz katere pa izhaja, da obsojenec ni bil poškodovan. Tako izvajanje zagovornika obsojenca pa ne pomeni obrazlaganja zatrjevane kršitve kazenskega zakona (v 372. členu ZKP je določeno, kdaj je podana kršitev kazenskega zakona), pač pa pomeni uveljavljanje zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Po določilu II.odstavka 420. člena ZKP pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti - delavec sodišča kot toženec
Okoliščina, da toženec A. V. opravlja delo tudi za sodišče, ki naj bi vodilo postopek, lahko pri pravdnih strankah vzbudi dvom o nepristranosti sojenja, zaradi česar je to tako tehten razlog, da je na tej podlagi mogoče določiti za sojenje drugo stvarno pristojno sodišče.
Tožbeni ugovor, da je stranka storila vse, da ne bi prišlo do rušenja, se nanaša na samo odločbo, ki se izvršuje in zato v upravnem izvršilnem postopku ni utemeljen.
Šele po zaslišanju izvedenca na glavni obravnavi je zagovornik zahteval izločitev njegovega mnenja iz spisa in postavitev drugega izvedenca, kar je sodišče prve stopnje zavrnilo in svojo odločitev tudi ustrezno obrazložilo. V zakonu je namreč določeno, kdaj se sodba ne sme opreti na mnenje izvedenca in kdaj je potrebno izvedensko mnenje izločiti iz spisa.
Pogojni odpust, določen po prvem, drugem, petem ali šestem odstavku 109. člena KZ, šteje za dodatno obliko izvršitve kazni zapora. Čas, prebit na pogojnem odpustu, se zato obsojencu šteje kot čas prestajanja kazni.
stanovanjska najemna razmerja - odpoved najemne pogodbe - tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja
Ugotovljeno je bilo, da se je tožena stranka vselila v stanovanje brez pogodbe. S tem so podane okoliščine, na podlagi katerih je po 58. čl. stanovanjskega zakona lastnik upravičen kadarkoli zahtevati izpraznitev stanovanja.
Po 1. odst. 48. člena ZLPP opravi revizijski organ revizijo iz 48. člena ZLPP tako pri podjetjih, ki se lastninsko preoblikujejo (obvladujoče podjetje), kot tudi pri podjetjih, ki so od njih odvisna ali z njimi povezana (odvisno podjetje). Ukrepe iz 48.c člena ZLPP lahko izreče revizijski organ, če ugotovi oškodovanje družbenega premoženja tako obvladujočemu kot tudi odvisnemu podjetju, čeprav se to lastninsko ne preoblikuje.
ugotovitev državljanstva - ugotovitev dejanskega stanja - obrazložitev
Dejansko stanje je ostalo nepopolno ugotovljeno, če tožena stranka ob ugotovitvi, da je državljanstvo prenehalo s sodbo vojaškega sodišča, ni ugotovila, kdaj je ta sodba postala pravnomočna in izvršljiva.
melioracija - prispevek za kritje stroškov vzdrževanja del na melioracijskih sistemih
Po 3. odstavku 7. člena ZKZ prispevka za kritje stroškov pri vzdrževanju skupnih objektov in naprav na melioracijskem območju, plačujejo pa ga sicer zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka negozdnih površin, ne plačujejo lastniki kmetijskih zemljišč, katerih letni katastrski dohodek negozdnih površin ne presega zneska, ki ga določajo predpisi o davkih občanov kot pogoj za oprostitev davka iz kmetijstva.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vsebina tožbe - spor po SZ
Tožbeni zahtevek tožeče stranke temelji na trditvah nezakonite uporabe njenega stanovanja, zato naj bi bili v skladu z 58. členom Stanovanjskega zakona (Ur.l. RS, št. 18/91 in 21/94), podani pogoji za toženkino izselitev. Gre torej za stanovanjski spor, ki ima za podlago lastninskopravno oziroma najemno razmerje. Pri takšnih premoženjskopravnih sporih, je pravica do revizije omejena in odvisna od napovedane vrednosti spornega predmeta. Navedba vrednosti spornega predmeta je v teh sporih obvezna sestavina tožbe (2. odstavek 186. člena ZPP). Da bi bila revizija dovoljena, mora v tožbi navedena vrednost spornega predmeta presegati 80.000,00 SIT (3. odstavek 382. člena ZPP v zvezi z novelo ZPP, Uradni list RS, št. 55/92). Samo navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi in v znesku, ki presega navedeni znesek je način, da tožeča stranka sebi (v primeru svojega uspeha v pravdi pa tudi toženi stranki) zagotovi pravico do revizije.
Neupravičena pridobitev (210. člen ZOR) je podana, ko gre za povečanje premoženja ene stranke na račun zmanjšanja premoženja druge stranke, ob neobstoju pravne podlage, ki bi opravičevala navedeno povečanje oziroma prikrajšanje premoženja. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, ki predstavljajo tudi neizpodbojno dejansko podlago revizijski presoji (3. odstavek 385. člena ZPP) izhaja, da je tožnik vlagal v očetovo hišo zaradi izboljšanja svojih stanovanjskih pogojev in zaradi bližajoče se poroke. Njegov namen torej ni bil zadolžiti pokojnega očeta. Sam sebe je prikrajšal, ker je od vlaganja v staro hišo pričakoval koristi, ki jih je bil tudi deležen, saj je še pet let po opravi skupnih vlaganj (medtem ko je gradil svojo hišo) oziroma do preselitve v svojo hišo, živel v očetovi hiši s svojo družino.